Parlamentarne volitve v Moldaviji

Od volitev bo odvisna tudi izvolitev naslednika 67-letnega predsednika države Vladimirja Voronina, ki se mu bo v torek iztekel mandat. Volilna udeležba je do približno 17. ure dosegla 50 odstotkov, zaradi česar je volilna komisija volitve že razglasila za veljavne.

"Skupaj bomo zgradili evropsko Moldavijo"

Komunisti so zahvaljujoč dobrim organizacijskim strukturam iz časa nekdanje Sovjetske zveze še vedno najmočnejša politična sila v državi, čeprav za njihovim imenom ne stoji več komunistična ideologija. "Skupaj bomo zgradili evropsko Moldavijo," se je glasil eden od sloganov PCRM, ki je v luči svetovne gospodarske krize volivcem v predvolilni kampanji obljubljala predvsem stabilnost.

"V programih strank je težko najti razlike," je dejal Arcadie Barbarosie s think thanka Invisible College v Kišinjovu. Kot je pojasnil, so komunisti leta 2005 zavzeli bolj evropsko držo, medtem ko so se pred tem zanašali zgolj na podporo Moskve. Tej spremembi naj bi botrovali "precej pragmatični razlogi", saj naj bi imela Moldavija koristi od razvojne pomoči Evropske unije, je še pojasnil Barbarosie.

Komunistom se obeta prepričljiva zmaga

PCRM se na današnjih volitvah obeta prepričljiva zmaga - sodeč po raziskavah javnega mnenja naj bi osvojila več kot 36,2 odstotka glasov. Komunistom z 8,3 odstotka glasov sledijo opozicijski Liberalni demokrati, Liberalna stranka z 8,2 odstotki in stranka Naša Moldavija s 5,4 odstotki.

Če komunistom ne bo uspelo doseči navadne večine 52 sedežev, bodo morali oblikovati koalicijo z eno od manjših strank. Liberalna opozicija bi lahko bila pripravljena oblikovati koalicijo, liberalne stranke pa bodo verjetno tudi edine, ki bodo poleg komunistov dosegle šest odstotni prag za uvrstitev v parlament. Slednji se je v skladu z lansko spremembo zakona zvišal s štirih na šest odstotkov.

Dobili bodo tudi novega predsednika

S parlamentarnimi volitvami je povezana tudi izvolitev novega predsednika države. Voroninu se bo drugi in v skladu z ustavo zadnji mandat iztekel v torek, novi parlament pa bo imel nato 45 dni časa za izvolitev novega voditelja države. Zakonodajno telo za to potrebuje najmanj 61 glasov. Če mu to ne bo uspelo, bo moral Voronin znova razpisati parlamentarne volitve, na položaju pa bo ostal do izvolitve novega predsednika.

Voronin je zasledoval t. i. "multi-vektorsko" zunanjo politiko - Kišinjov je namreč poglobil sodelovanje z EU, hkrati pa je ohranil tesne vezi z Moskvo -, vendar je podpora tej politiki po parlamentarnih volitvah leta 2005 močno upadla. Slednje analitiki pripisujejo veliki revščini v pretežno kmetijski državi, ki ima malo naravnih virov in je močno odvisna od tujih izvoznikov energetskih virov, pretežno Rusije.

Moldavija je najrevnejša država v Evropi

Moldavija, med Ukrajino in Romunijo ujeta država s 4,3 milijona prebivalci, je glede na dohodek na prebivalca najrevnejša evropska država. Močno je odvisna od denarja državljanov, ki delajo v tujini in ki predstavljajo četrtino aktivne populacije v Moldaviji.

Nekdanja sovjetska republika po ocenah zahodnih strokovnjakov velja za "pogojno svobodno" državo. Opozicija se je v predvolilni kampanji pritoževala nad omejenim dostopom do televizije in poskusi zastraševanja vladnih kritikov in novinarjev. Opazovalci volitev iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) po drugi strani v splošnem pričakujejo demokratične volitve.