Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
10. 9. 2013,
12.05

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Torek, 10. 9. 2013, 12.05

8 let

Pahor k drugim najrevnejšim prebivalcem Evrope

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Kosovo, najmlajša in hkrati ena najrevnejših evropskih držav, je tesno povezana s Slovenijo. Tja se na obisk odpravlja predsednik Borut Pahor.

Pahor se bo srečal s kolegico Atifete Jahjaga in premierjem Hašimom Tačijem, obiskal pa bo tudi slovenske vojake. Slovenija ima na Kosovu v okviru Natovih sil Kfor (Kosovo Force) svoje vojake od januarja 2000. Trenutno je na Kosovu največja misija slovenske vojske v tujini – 307 slovenskih vojakov skrbi za vzdrževanje varnega in stabilnega okolja, zagotavljanje pogojev za prenos odgovornosti civilnim oblastem, izvajanje kontrole na komunikacijah in kontrolnih točkah, varovanje objektov posebnega pomena ter izvajanje projektov civilno-vojaškega sodelovanja.

Obisk Pahorja pomeni nadaljevanje in podporo procesu Brdo oziroma dialogu med Prištino in Beogradom. Pahorju, ki je pobudnik procesa Brdo, pri katerem sodeluje tudi Kosovo, je letos na Brdo uspelo privabiti tako predsednika Srbije Tomislava Nikolića kot predsednico Kosova. Pred tremi leti je udeležbo v zadnjem trenutku odpovedal tedanji srbski predsednik Boris Tadić. Srbija in Kosovo dosegata napredek tudi v okviru pogajanj, ki potekajo pod pokroviteljstvom Evropske unije.

Predsednika vlad, Ivica Dačić in Tači, sta se pred dnevi dogovorila o ureditvi telekomunikacijskega in energetskega sektorja na severu Kosova. Pogajanja s Kosovom so pogoj Srbiji za približevanje EU. Potem ko sta Beograd in Priština aprila dosegla zgodovinski dogovor o delovanju srbske večine na severu Kosova, je Srbija dobila obljubo, da bo v primeru uresničevanja dogovora najpozneje januarja začela pristopna pogajanja z Unijo. Kosovo je dobilo zagotovilo, da bo začelo pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, začetni postaji na poti v Unijo.

Zapletanje odnosov z Makedonijo Če je v odnosih s Srbijo zaznati napredek, pa enako ne velja za odnose z Makedonijo. Napetosti med makedonsko manjšino in večinskim albanskim prebivalstvom so opazne tudi na najvišji ravni. Kosovska vlada je uvedla popolno blokado uvoza vsega blaga iz Makedonije na Kosovo, zato okoli deset makedonskih tovornjakov in avtobusov blokira mejni prehod Blace med državama. Omejitve gibanja ali taks za državljane in vozila iz Makedonije Priština ni uvedla, čeprav je makedonsko vlada sprejela enako odločitev za državljane in vozila s Kosova. Odločitev Skopja je odgovor na embargo, ki so ga uvedle kosovske oblasti na nekatere izdelke iz Makedonije, ker je pred tem Skopje prepovedalo uvoz pšenice in moke s Kosova. Makedonija na Kosovo letno izvozi za okoli 300 milijonov evrov blaga, Kosovo pa v Makedonijo za 17 milijonov.

Veliko bolj prijateljske odnose ima Kosovo s Slovenijo. Po enostranski razglasitvi neodvisnosti od Srbije 17. februarja 2008 je bila Slovenija med prvimi državami, ki so priznale neodvisno Kosovo marca istega leta. Državi dobro sodelujeta tudi gospodarsko. Slovenski izvoz na Kosovo je lani znašal 88,7 milijona evrov, uvoz pa 1,6 milijona evrov. Slovenija je drugi najpomembnejši tuji vlagatelj na Kosovu, kjer imamo tudi visokega predstavnika EU. Bruselj je na ta položaj imenoval nekdanjega zunanjega ministra Samuela Žbogarja.

Iz tujine pošiljajo domov denar Kosovo je za polovico manjši od Slovenije in ima približno 1,8 milijona prebivalcev, od tega jih je 92 odstotkov albanske narodnosti. Glede na BDP na prebivalca so državljani Kosova za Moldavci drugi najrevnejši v Evropi. BDP na prebivalca je leta 2012 znašal 2.776 evrov. Povprečna letna plača na Kosovu je leta 2011 za moške znašala 3.787 evrov, za ženske pa 3.517 evrov. Gospodarska rast je lani bila 2,1-odstotna. Za leto 2013 Kosovu napovedujejo 2,9-odstotno gospodarsko rast, za leti 2014 in 2015 pa 4,3-odstotno oz. 5-odstotno rast BDP.

Velik problem je brezposelnost. Brez dela je okoli 45 odstotkov prebivalstva. Brezposelnost je posebej visoka pri ženskah in med mladimi, pri katerih je ta problem še posebej pereč, saj spodbuja izseljevanje in sivo ekonomijo. Kosovsko gospodarstvo je močno odvisno od denarja, ki ga domov pošiljajo kosovski emigranti. Največ jih dela v Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji in ZDA, letno pa svojim družinam pošljejo približno 500 milijonov evrov, kar zagotavlja preživetje skoraj četrtini prebivalstva.

Ne spreglejte