Torek, 10. 9. 2013, 12.05
8 let, 8 mesecev
Pahor k drugim najrevnejšim prebivalcem Evrope
Pahor se bo srečal s kolegico Atifete Jahjaga in premierjem Hašimom Tačijem, obiskal pa bo tudi slovenske vojake. Slovenija ima na Kosovu v okviru Natovih sil Kfor (Kosovo Force) svoje vojake od januarja 2000. Trenutno je na Kosovu največja misija slovenske vojske v tujini – 307 slovenskih vojakov skrbi za vzdrževanje varnega in stabilnega okolja, zagotavljanje pogojev za prenos odgovornosti civilnim oblastem, izvajanje kontrole na komunikacijah in kontrolnih točkah, varovanje objektov posebnega pomena ter izvajanje projektov civilno-vojaškega sodelovanja.
Obisk Pahorja pomeni nadaljevanje in podporo procesu Brdo oziroma dialogu med Prištino in Beogradom. Pahorju, ki je pobudnik procesa Brdo, pri katerem sodeluje tudi Kosovo, je letos na Brdo uspelo privabiti tako predsednika Srbije Tomislava Nikolića kot predsednico Kosova. Pred tremi leti je udeležbo v zadnjem trenutku odpovedal tedanji srbski predsednik Boris Tadić. Srbija in Kosovo dosegata napredek tudi v okviru pogajanj, ki potekajo pod pokroviteljstvom Evropske unije.
Predsednika vlad, Ivica Dačić in Tači, sta se pred dnevi dogovorila o ureditvi telekomunikacijskega in energetskega sektorja na severu Kosova. Pogajanja s Kosovom so pogoj Srbiji za približevanje EU. Potem ko sta Beograd in Priština aprila dosegla zgodovinski dogovor o delovanju srbske večine na severu Kosova, je Srbija dobila obljubo, da bo v primeru uresničevanja dogovora najpozneje januarja začela pristopna pogajanja z Unijo. Kosovo je dobilo zagotovilo, da bo začelo pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, začetni postaji na poti v Unijo.
Veliko bolj prijateljske odnose ima Kosovo s Slovenijo. Po enostranski razglasitvi neodvisnosti od Srbije 17. februarja 2008 je bila Slovenija med prvimi državami, ki so priznale neodvisno Kosovo marca istega leta. Državi dobro sodelujeta tudi gospodarsko. Slovenski izvoz na Kosovo je lani znašal 88,7 milijona evrov, uvoz pa 1,6 milijona evrov. Slovenija je drugi najpomembnejši tuji vlagatelj na Kosovu, kjer imamo tudi visokega predstavnika EU. Bruselj je na ta položaj imenoval nekdanjega zunanjega ministra Samuela Žbogarja.
Velik problem je brezposelnost. Brez dela je okoli 45 odstotkov prebivalstva. Brezposelnost je posebej visoka pri ženskah in med mladimi, pri katerih je ta problem še posebej pereč, saj spodbuja izseljevanje in sivo ekonomijo. Kosovsko gospodarstvo je močno odvisno od denarja, ki ga domov pošiljajo kosovski emigranti. Največ jih dela v Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji in ZDA, letno pa svojim družinam pošljejo približno 500 milijonov evrov, kar zagotavlja preživetje skoraj četrtini prebivalstva.