Pahor in Erjavec v družbi svetovnih diplomatov

Na sedežu svetovne organizacije se je zbralo več kot 130 svetovnih voditeljev, ki bodo med splošno razpravo 68. zasedanja Generalne skupščine predstavili svoja stališča do svetovnih problemov. Med govorniki iz 193 držav članic bodo okoli 60 držav zastopali zunanji ministri, med njimi Rusijo, Veliko Britanijo, Kitajsko, Nemčijo in Kanado. Slovenijo bo zastopal predsednik Borut Pahor, v New York pa je odpotoval tudi zunanji minister Karl Erjavec.

Slovenija prihaja v New York s kandidaturo za članstvo v Svetu za človekove pravice od leta 2016 do 2018. Pahor bo med drugim v svojem govoru poudaril, da so človekove pravice državna prioriteta. Predsednik se bo udeležil odprtja splošne razprave, v sredo pa posebnega srečanja o prizadevanjih za doseganje razvojnih ciljev tisočletja po letu 2015. V četrtek bo imel govor, po katerem bo odpotoval nazaj v Slovenijo.

Prvi dan govor Obame in Rohanija Napovedana so tudi številna dvostranska srečanja, med drugim se bo Pahor srečal s srbskim predsednikom Tomislavom Nikolićem, libijskim predsednikom Nourijem Alijem Abusahmainom, čilskim predsednikom Sebastianom Pinero Echeniquejem, nigerijskim predsednikom Goodluckom Jonathanom ter generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Munom. Udeležil se bo še kosila, ki ga gosti generalni sekretar ZN za vodje delegacij, srečanja predsednikov Višegrajske skupine in Hermana Van Rompuya s predsednikom Ukrajine Viktorjem Janukovičem ter sprejema za Slovence.

Prvi dan zasedanja, ki zaradi številnih zbranih diplomatov velja za nekakšen diplomatski šov, bo Generalno skupščino nagovoril predsednik ZDA Barack Obama. Isti dan bo v svojem prvem večjem mednarodnem nastopu od izvolitve 14. junija spregovoril iranski predsednik Hasan Rohani. V zadnjih nekaj letih je bil posebne pozornosti deležen iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki je v svojih ognjenih govorih napadal "velikega satana" ZDA in Izrael, kar je pogosto sprožilo odhode nekaterih delegacij med njegovim govorom.

Rohani, ki je v svojih prvih izjavah napovedal prizadevanja za izboljšanje odnosov z Zahodom, se utegne celo na kratko neuradno srečati z Obamo na kosilu, ki ga organizira Ban. Bilo bi prvič, da bi se voditelja obeh držav neposredno pogovarjala vse od iranske krize s talci med letoma 1979 in 1981. Tudi če se predsednika ne bosta srečala, naj bi se sestala zunanja ministra John Kerry in Mohamed Džavad Zarif na srečanju, ki se ga bodo udeležile še Velika Britanija, Nemčija, Rusija in Kitajska. V zadnjih letih odnose Teherana in Zahoda pesti predvsem vprašanje iranskega jedrskega programa, poslabšala pa jih je še proti Zahodu uperjena Ahmadinedžadova retorika. Z novim predsednikom je prišla priložnost izboljšanja teh močno načetih odnosov.

Se bo Al Bašir res prikazal v New Yorku? Čeprav so naslovna tema splošne razprave razvojna vprašanja po letu 2015, ko se izteče obdobje uresničevanja razvojnih ciljev iz deklaracije tisočletja, bodo po pričakovanjih najodmevnejša tema Sirija, saj mora Varnostni svet ZN potrditi načrt za uničenje kemičnega orožja, kar je del dogovora, ki ga je pomagala skleniti Rusija, da bi se po napadu s kemičnim orožjem v predmestju Damaska 21. avgusta izognili ameriškemu vojaškemu posredovanju v Siriji.

Opazovalce je v dneh pred zasedanjem zaposlovalo tudi vprašanje, ali bo sudanski predsednik Omar Al Bašir res prišel v New York, kot je napovedal, saj je za njim zaradi zločinov v Darfurju razpisana mednarodna tiralica.