Otroški rudarji v Indiji tvegajo življenje za preživetje

Vsako jutro se 13-letni Sagar Kudžur iz Indije pridruži številnim svojim vrstnikom, vendar ne gredo v šolo, temveč v rudnik. Sagar pa ni edini, ki tako mlad služi kruh v rudniku Ramgarh v indijski zvezni državi Džarhand, nekaj fantov je še mlajših od njega. Oboroženi z lopatami in košarami se vsak dan odpravijo v bližino rudnika, kjer iz zemlje kopljejo premog. Ob koncu dneva so njihove košare polne kosov premoga, ki ga nato prodajo na najbližjem trgu, piše Al Džazira.

Džarhand bogat z minerali, prebivalstvo pa revno Otroci, kot je Sagar, ki vsak dan končajo črni od premogovniškega prahu, so opomnik ene najmračnejših skrivnosti, ki se skrivajo v 15 tisoč rudnikih v Indiji. Indijska zvezna država Džarhand je sicer bogata z minerali, vendar je večina prebivalcev boleče revnih. Presenetljivi so tudi podatki Unicefa, ki kažejo, da je v Indiji delovno aktivnih 28 milijonov otrok, samo v Džarhandu dela 400 tisoč otrok, ki so stari od pet do 14 let.

Kar lepo število od teh jih dela v rudnikih, ki so še za odrasle nevarni, kaj šele za otroke. V rudnikih, kjer delo poteka pod površino, se velikokrat dogajajo nesreče, kljub temu pa se otroci ne bojijo tvegati, saj nimajo druge izbire. "Vem, da je delo nevarno, ampak ob koncu dneva je denar tisti, ki je pomemben," je za Al Džaziro povedal Sagar.

Rudarska podjetja ne morejo nadzirati vseh nezakonitih aktivnosti Večina rudnikov je v lasti državnih podjetij, med njimi so Central Coalfield Limited, Bharat Cooking Coal Limited in Eastern Coalfield Limited, kljub temu pa je precej Indijcev, ki premog kopljejo nezakonito, tudi v rudnikih, ki so zapuščeni, s tem pa ogrožajo svoja življenja. Rudarska podjetja pa ne morejo nadzirati vseh rudnikov, saj jih je preveč, s tem pa nezakonito rudarstvo cveti. Med letoma 2006 in 2010 je bilo v Džarhandu prijavljenih 583 primerov nezakonitega rudarstva, vendar nihče ni odgovarjal za zločine, oblasti pa so do leta 2009 zasegle več kot 21 tisoč ton nezakonito pridobljenega premoga.

Rudarska podjetja za nezakonito rudarstvo krivijo oblasti. "Neprimerna infrastruktura zakonodajnega sistema omogoča nezakonito pridobivanje premoga s tega območja. Upoštevamo zakon o rudninah in mineralih, vendar sami težko omejimo nezakonito rudarjenje," je povedal tiskovni predstavnik podjetja Bharat Cooking Coal Limited. Tudi generalni menedžer podjetja Central Coalfield Limited R. B. Šarma se zaveda te problematike: "Nadzorovanje celotnega območja je nemogoče, prav tako je nemogoče, da bi ogradili celotno območje. Država mora nadzorovati nezakonito dejavnost."

Družine delajo ves dan, da ne stradajo Čeprav zakon iz leta 1952 prepoveduje posameznikom, ki so mlajši od 18 let, da bi bili zaposleni v rudarstvu, številni otroci nimajo druge izbire, zakon pa jim ne pomeni nič. "Včasih sem študiral, ampak kdo bo poskrbel za mojo družino? Nimam druge možnosti. Vsa moja družina dela ves dan, da ne stradamo," je povedal 12-letni Rakeš Kumar. "Na dober dan zaslužim 2,74 evra, če se odpravim v rudnik," je še priznal.

Prihodnost otrok je tako temna kot rudniki, v katerih so prisiljeni delati. V Džarhandu je šol malo, izobraževanje pa številni označujejo za razkošje. "Vemo, da se vsak dan igramo s svojimi življenji in življenji svojih otrok, vendar nas ne dosežejo nikakršni projekti za reševanje revščine, zato smo prisiljeni kopati rudo," je povedala Indijka Šanti Tete.

Rudarjenje je tvegano, vsako leto umre do sedem otrok Vsako leto zaradi nesreč v rudnikih umre 20 ljudi, med njimi tudi šest ali sedem otrok, je povedal Sandžit Kumar iz nevladne organizacije Sridžan. Nezakonito rudarstvo pa ne ogroža samo življenj, temveč tudi prihodek države. "Zaradi nezakonitega rudarstva so podjetja ob 15 milijonov evrov vsako leto, zaradi česar tudi država izgubi 4,7 milijona evrov," je povedal namestnik ministra za rudarstvo Radhe Ramen.

Družbeni aktivisti so prepričani, da se izkoriščanje otrok za delo kaže tudi v različnih težavah, ki jih imajo takšni otroci v poznejšem življenju. Med najočitnejšima težavama sta alkoholizem in mladostniški kriminal. "Do deset tisoč družin se ukvarja z nezakonitim rudarstvom. Rudarstvo, tako zakonito kot nezakonito, ima dolgo zgodovino na tem območju. Morda bi bila rešitev legalizacija nezakonitega rudarjenja, s tem pa usposabljanje ljudi za rudarstvo," je povedal Santoš Satpati z oddelka za razvoj podeželja. Vendar se s tem ne obremenjujejo otroci, kot je Sagar, saj se njihov vsakdan vrti predvsem okoli vprašanja, kako bodo preživeli.