Orožarski posli tečejo brez zadržkov

V zadnjih tednih se veliko govori o tem, kdo pošilja orožje kateri od strani vpletenih v spopade. Amerika in Evropa sta nekako našli konsenz, da bosta orožje poslali Kurdom, ki naj bi tako sebe in tudi Irak branili pred islamisti.

Na drugi strani islamisti dobivajo orožje iz kontingentov, ki so jih v Sirijo kot pomoč upornikom proti Assadu pošiljala Katar in Savdska Arabija, ki sta takoj ob začetku sirijske vojne nakupila veliko orožja neposredno za izvoz v Sirijo. Tako je v islamističnih rokah končalo tudi hrvaško orožje, ki so ga sicer prodali Savdijcem. Seveda nobena država ni orožja pošiljala neposredno borcem ISILA, a v vojni je puška več vredna kot kos kruha in hitro zamenja svojega gospodarja. Katar in Savdska Arabija pa sta tudi bila le posrednika, saj se zahodne države, vključno z ZDA, niso hotele direktno izpostavi z neposrednim izvozom orožja sirskim upornikom, tako da so bili za to zelo priročni arabski prijatelji.

Mirovniki, ki prodajajo orožje Pravzaprav je statistika največjih svetovnih prodajalcev in kupcev orožja naravnost cinična. Vsako leto na svetu proizvedejo 12 milijard nabojev, dovolj, da bi vsakega Zemljana ubili dvakrat. Največji proizvajalci orožja, pa so ravno tisti, ki najglasneje govorijo o miru.

Tri četrtine vsega svetovnega orožja dobavijo tri stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, k temu pa je potrebno dodati še Nemčijo. Se pravi tisti, ki uradno skušajo doseči mir, v resnici na ogenj dodajo drva. Samo Združene države Amerike obvladujejo skoraj polovico vse legalne svetovne trgovine z orožjem. In ta narašča. Po podatkih Švedskega Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta (SIPRI) je v letih 2007 do 2011 trgovina z orožjem narasla za 24 odstotkov v primerjavi s petletko prej.

Rakete za Izraelce nemudoma nad Gazo Dvojna igra držav izvoznic orožja je bila dovolj očitno opažena v zadnjih napadih Izraela na Gazo. Združene države so napad obsodile, celo za nekaj časa prepovedale lete v Izrael, a kaj, ko je večina na Gazo izstreljenih raket ameriških. Po poročanju Washington Posta vključno z raketo, ki je zadela šolo Združenih narodov.

ZDA letno v Izrael izvozijo za dobre tri milijarde dolarjev orožja od lovcev F-16 do raketnih izstrelkov Hellfire, ki so leti na Gazo. Ob tem so ob zadnjem konfliktu v Washingtonu le dejali, da bodo "ob naslednjih pošiljkah orožja posebno pozorni". Nikakor pa nove pošiljke Hellfires niso zamujale in so bile po zagotovilih ZDA opravljene v dogovorjenih rokih. In nič ne de, če so nato ta iste rakete ubijale civiliste.

Španija in Velika Britanija, ki tudi prodajata orožje Izraelu, sta bili vsaj toliko olikani, da sta v času spopadov svoje pošiljke zadržali. Velika Britanija pa je še enkrat preverila vse pošiljke v času napadov, češ da med njimi ni takih, katerih orožji bi lahko nemudoma uporabili v spopadih. Nato pa je šel posel kot vedno naprej.

Na leto v Veliki Britaniji izdajo okoli 3000 dovolilnic za izvoz orožja, od tega je bilo lani za 28 destinacij, kamor so prodajali orožje na britanskem zunanjem ministrstvu označenih kot držav "kjer je stanje človekovih pravic skrb vzbujajoče". Kar pa, kot rečeno, poslov ne zaustavi.

Rusija se rada pohvali z izvozom orožja Ena redkih držav, ki se ne spreneveda v orožarskem poslu, je Rusija, ki se v še stari sovjetski maniri izjemno rada pohvali, da je velika izvoznica orožja in da ta posel celo narašča.

Tako so po poročanju Ruskega Vjestnika Rusi v prvi polovici leta 2014 izvozili za 5,6 milijarde dolarjev orožja. Putin pa je ob tem dodal, da so že dosegli pogodbe za 50 milijard dolarjev: 15 milijard za letos, preostalo za prihodnja tri leta, tako da je ruska vojaška industrija preskrbljena. Čeprav niso zabeležili lanskega rekorda, ko so podpisali za 18 milijard dolarjev letnih pogodb o prodaji orožja, je menda ruski predsednik vseeno zelo zadovoljen.

Dober posel zaradi priključitve Krima Rusija niti ne skriva, da orožje prodaja v zameno za kredite, priznavajo pa, da je v zadnjih letih takih poslov precej manj – iz dvajset odstotkov so padli le še na pet do sedem odstotkov. Niti ni velika skrivnost, da je bilo v Rusiji veliko navidezno internih nakupov orožja, ko je bila pogodba sklenjena z ruskim obrambnim ministrstvom, nato pa je bilo orožje dejansko izvoženo. Na ta način je lahko rusko orožje dobil kdorkoli. Kot trdijo, je tudi tega zdaj manj, a kdo ve.

Kot enega od faktorjev, ki prispeva k ruskemu uspehu pri izvozu orožja, navajajo zunanjo politiko Vladimirja Putina. Vsekakor je to vredno upoštevati, saj je prav zunanja politika Putina prispevala k kreiranju evropskega vojnega žarišča v Ukrajini. A menda je videz prodajalca pri prodaji orožja zelo pomemben in kot navaja Ruski Vjestnik, k dobremu ruskemu videzu prispeva "neodvisna zunanja politika: azil Edwardu Snownu, podpora Basharju Assadu in ponovna združitev s Krimom". Nedvomno vse to pomaga k prodaji orožja.

ZDA in Rusija sta si razdelili svet Združene države Amerike in Rusija sta si nekako tudi razdelili svetovno tržišče z orožjem. Amerika izvaža v 59 držav, ki ne kupujejo ruskega orožja, Rusija v 16 držav, ki ne nabavljajo ameriškega orožja. Tako je Rusija dobila Kitajsko, Iran, Sirijo, Alžirijo in države Latinske Amerika, ZDA države Bližnjega vzhoda, kjer so glavni kupec Emirati, pa seveda vse članice NATA, kjer je v letu 2013 bila najboljši kupec Turčija. V 15 držav pa orožje izvažata obe orožarski velesili, in med temi državami sta tudi Afganistan in Irak.

Na seznamu držav, kamor ena ali druga država izvažata orožje, so tudi države, ki so brez dvoma v vojaških konfliktih. Kot rečeno, ZDA izvažajo v Izrael, pa tudi Libanon in Jemen. Med rizične države spadajo še Čad in Niger, ki sta bila oba med tridesetimi najboljšimi kupci ameriškega orožja leta 2013. Na drugi strani so Rusi pošiljali orožje v Sudan, Ugando in Libijo.

Jalov mednarodni dogovor Čeprav se v večini zahodnih držav v javnosti pojavljalo pomisleki o izvozu orožja na krizna žarišča in o dvojnih vlogi, ki jo te države igrajo v svetovni politiki, večina vlad ne stori kaj dosti, da bi omejili dobavo orožja v konfliktne države.

K temu jih ne prisilijo niti mednarodne konvencije, kot je denimo Dogovor o trgovini z orožjem, ki so ga sprejeli v Združenih narodih po dolgoletnih pritiskih nevladnih organizacij na čelu z Oxfamom in še močnejših zavlačevanjih s strani ZDA in Rusije. V dogovoru je izrecno zapisano, da je prepovedana prodaja orožja na območja, kjer bi bilo to lahko uporabljeno za kršenje mednarodnih zakonov. Do zdaj je sporazum podpisalo 60 držav članic Združenih narodov, a večjega učinka ni.

Minister zaustavil nemški izvoz Je pa država v Evropi, kjer se je politik odločil, da bo omejil izvoz orožja – Nemčija. Pod prejšnjo demokrščansko-liberalno koalicijo se je izvoz nemškega orožja povečal za 1,4 odstotka letno in je dosegel 3,6 milijarde evra letno. Toda leve stranke so izvozu orožja vedno nasprotovale in zato je novi minister za gospodarstvo in vicekancler iz vrst socialdemokratov Sigmar Gabriel nemudoma napovedal, da bo izvoz nemškega orožja poslej omejen. Zmanjšali naj bi število dovolilnic za izvoz orožja, brez katere ne sme biti v tujino prepeljan niti en nemški naboj. Minister naj bi po poročanju DW z omejevanjem mislil resno: na njegovi mizi je že na stotine nepodpisanih dovolilnic za izvoz orožja.

Vojaški industriji je že sporočil, naj bo bolj fleksibilna in naj začne razvijati proizvode tudi za civilno področje, naj namesto tankov izdelujejo traktorje. Da ne bo pomote: Nemčija je poleg ZDA, Rusije in Veliki Britanije eden največjih izvoznikov orožja na svetu, po podatkih SIPRI celo tretji največji izvoznik orožja. In malo verjetno je, da bodo namesto visokotehnološkega orožja povečali proizvodnjo traktorjev.