Petek, 29. 8. 2014, 13.06
9 let
Orožarski posli tečejo brez zadržkov

V zadnjih tednih se veliko govori o tem, kdo pošilja orožje kateri od strani vpletenih v spopade. Amerika in Evropa sta nekako našli konsenz, da bosta orožje poslali Kurdom, ki naj bi tako sebe in tudi Irak branili pred islamisti.
Na drugi strani islamisti dobivajo orožje iz kontingentov, ki so jih v Sirijo kot pomoč upornikom proti Assadu pošiljala Katar in Savdska Arabija, ki sta takoj ob začetku sirijske vojne nakupila veliko orožja neposredno za izvoz v Sirijo. Tako je v islamističnih rokah končalo tudi hrvaško orožje, ki so ga sicer prodali Savdijcem. Seveda nobena država ni orožja pošiljala neposredno borcem ISILA, a v vojni je puška več vredna kot kos kruha in hitro zamenja svojega gospodarja. Katar in Savdska Arabija pa sta tudi bila le posrednika, saj se zahodne države, vključno z ZDA, niso hotele direktno izpostavi z neposrednim izvozom orožja sirskim upornikom, tako da so bili za to zelo priročni arabski prijatelji.
Tri četrtine vsega svetovnega orožja dobavijo tri stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, k temu pa je potrebno dodati še Nemčijo. Se pravi tisti, ki uradno skušajo doseči mir, v resnici na ogenj dodajo drva. Samo Združene države Amerike obvladujejo skoraj polovico vse legalne svetovne trgovine z orožjem. In ta narašča. Po podatkih Švedskega Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta (SIPRI) je v letih 2007 do 2011 trgovina z orožjem narasla za 24 odstotkov v primerjavi s petletko prej.
ZDA letno v Izrael izvozijo za dobre tri milijarde dolarjev orožja od lovcev F-16 do raketnih izstrelkov Hellfire, ki so leti na Gazo. Ob tem so ob zadnjem konfliktu v Washingtonu le dejali, da bodo "ob naslednjih pošiljkah orožja posebno pozorni". Nikakor pa nove pošiljke Hellfires niso zamujale in so bile po zagotovilih ZDA opravljene v dogovorjenih rokih. In nič ne de, če so nato ta iste rakete ubijale civiliste.
Španija in Velika Britanija, ki tudi prodajata orožje Izraelu, sta bili vsaj toliko olikani, da sta v času spopadov svoje pošiljke zadržali. Velika Britanija pa je še enkrat preverila vse pošiljke v času napadov, češ da med njimi ni takih, katerih orožji bi lahko nemudoma uporabili v spopadih. Nato pa je šel posel kot vedno naprej.
Na leto v Veliki Britaniji izdajo okoli 3000 dovolilnic za izvoz orožja, od tega je bilo lani za 28 destinacij, kamor so prodajali orožje na britanskem zunanjem ministrstvu označenih kot držav "kjer je stanje človekovih pravic skrb vzbujajoče". Kar pa, kot rečeno, poslov ne zaustavi.
Tako so po poročanju Ruskega Vjestnika Rusi v prvi polovici leta 2014 izvozili za 5,6 milijarde dolarjev orožja. Putin pa je ob tem dodal, da so že dosegli pogodbe za 50 milijard dolarjev: 15 milijard za letos, preostalo za prihodnja tri leta, tako da je ruska vojaška industrija preskrbljena. Čeprav niso zabeležili lanskega rekorda, ko so podpisali za 18 milijard dolarjev letnih pogodb o prodaji orožja, je menda ruski predsednik vseeno zelo zadovoljen.
Kot enega od faktorjev, ki prispeva k ruskemu uspehu pri izvozu orožja, navajajo zunanjo politiko Vladimirja Putina. Vsekakor je to vredno upoštevati, saj je prav zunanja politika Putina prispevala k kreiranju evropskega vojnega žarišča v Ukrajini. A menda je videz prodajalca pri prodaji orožja zelo pomemben in kot navaja Ruski Vjestnik, k dobremu ruskemu videzu prispeva "neodvisna zunanja politika: azil Edwardu Snownu, podpora Basharju Assadu in ponovna združitev s Krimom". Nedvomno vse to pomaga k prodaji orožja.
Na seznamu držav, kamor ena ali druga država izvažata orožje, so tudi države, ki so brez dvoma v vojaških konfliktih. Kot rečeno, ZDA izvažajo v Izrael, pa tudi Libanon in Jemen. Med rizične države spadajo še Čad in Niger, ki sta bila oba med tridesetimi najboljšimi kupci ameriškega orožja leta 2013. Na drugi strani so Rusi pošiljali orožje v Sudan, Ugando in Libijo.
K temu jih ne prisilijo niti mednarodne konvencije, kot je denimo Dogovor o trgovini z orožjem, ki so ga sprejeli v Združenih narodih po dolgoletnih pritiskih nevladnih organizacij na čelu z Oxfamom in še močnejših zavlačevanjih s strani ZDA in Rusije. V dogovoru je izrecno zapisano, da je prepovedana prodaja orožja na območja, kjer bi bilo to lahko uporabljeno za kršenje mednarodnih zakonov. Do zdaj je sporazum podpisalo 60 držav članic Združenih narodov, a večjega učinka ni.
Vojaški industriji je že sporočil, naj bo bolj fleksibilna in naj začne razvijati proizvode tudi za civilno področje, naj namesto tankov izdelujejo traktorje. Da ne bo pomote: Nemčija je poleg ZDA, Rusije in Veliki Britanije eden največjih izvoznikov orožja na svetu, po podatkih SIPRI celo tretji največji izvoznik orožja. In malo verjetno je, da bodo namesto visokotehnološkega orožja povečali proizvodnjo traktorjev.