Obamova politika: Spremembe v senci reševanja gospodarske krize

Hkrati Obama obljublja, da ne bo zanemaril tudi ostalih predvolilnih obljub. Politiko razložil v javnem pismu hčerkama Obama je na splošno svojo bodočo politiko nazadnje razložil v javnem pismu svojima hčerkama Maliji in Sashi. Sporočil jima je, da se je za predsedniško kampanjo odločil zaradi njiju in zaradi vseh drugih otrok, ker hoče zagotoviti, da bodo imeli priložnost za uresničitev sanj, dostop do šolanja, enake možnosti za univerzitetno izobrazbo ne glede na premoženje ter dobro plačane službe z zdravstvenim zavarovanjem in dostojno pokojnino.

S pismom hčerkama, ki pa je bilo v bistvu namenjeno Ameriki, je sporočil, da bo vlagal v nove tehnologije za izboljšanje življenja in zaščito okolja, da si bo prizadeval za odpravo delitev na osnovi rase, vere in spola in da bo skušal vse spore najprej rešiti mirno in silo uporabiti le za dobre razloge, ki jih pa ni navedel. Načela svoje notranje in zunanje politike je navedel v času kampanje, pri čemer pa ni šel nikoli v podrobnosti.

V pričakovanju izvršilnih ukazov Po torkovi inavguraciji je tako moč najprej pričakovati poplavo izvršnih ukazov, to je predsednikovih odločitev, za katere ne potrebuje privolitve kongresa in veljajo kot zakoni. Med drugim je že napovedan ukaz o začetku postopka zapiranja taborišča za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi, njegova ekipa pa dela na pregledu vrste drugih podobnih odločitev Georgea Busha, ki jih lahko Obama odpravi sam. Vodja Obamove tranzicije John Podesta je dejal, da bo namen tega, obnoviti občutek Američanov, da njihova vlada dela za skupno dobro in ne za dobro le ene politične strani.

Zaradi tega "skupnega dobrega" Obama lahko pričakuje vsaj toliko opozicije leve demokratske baze kot republikancev. Bazo je že razočaral in jo tudi bo, saj kaže, da misli resno s predvolilno obljubo, da bo skušal Ameriko poenotiti. Pri izvajanju svoje politike bo moral upoštevati demokratsko večino v kongresu, ki je ne veže njegova obljuba, čeprav pa večina novoizvoljenih demokratov v predstavniškem domu in senatu spada v politično sredino in bo sodelovanje lažje.

Ukinitev politike "ne sprašuj, ne govori" Levico naj bi sicer hitro pomiril z ukinitvijo politike "ne sprašuj, ne govori", ki homoseksualcem dovoljuje služenje v oboroženih silah, če svojo spolno usmerjenost javno ne razglašajo. Kompromis je bil prisiljen sprejeti Bill Clinton, ki je naletel na hudo nasprotovanje vojske in kongresa, ko je želel homoseksualcem omogočiti odprto služenje.

Obama si je v času demokratskih volitev pridobil določeno prednost, ker je vedno nasprotoval vojni v Iraku, s čimer je bila njegova obljuba o umiku vojske kredibilnejša. Proti koncu kampanje je sicer spremenil ton in začel govoriti o odgovornem umiku, iz česar je nazadnje nastala obljuba o umiku bojnih enot v 16 mesecih od prevzema oblasti. Obama je na položaju obrambnega ministra ohranil republikanca Roberta Gatesa iz Busheve administracije z nalogo izvajanja reform Pentagona, na prvem mestu pa organizacije odgovornega in častnega umika iz Iraka.

V Iraku manj, v Afganistanu več vojakov Pritisk na ameriške vojake se pod Obamo ne bo pretirano zmanjšal, saj namerava umik iz Iraka dopolnjevati s povečano prisotnostjo v Afganistanu, kjer po sedmih letih vojne proti terorizmu talibani in teroristična mreža Al Kaida postajajo vse močnejši. Glede zunanje politike je Obama obljubljal več diplomacije in manj vojn, pri čemer je izražal pripravljenost neposrednih pogovorov brez predhodnega pogojevanja z voditelji držav s katerimi so ZDA sprte, kot sta na primer Iran in Kuba.

Malce ironično je, da bo za takšno zunanjo politiko sedaj zadolžena državna sekretarka Hillary Clinton, ki je med kampanjo to politiko označila za naivno. Obama je sicer proti koncu spet malce omilil "radikalno" stališče in povedal, da nekaj pogojev vseeno mora biti, vsaj v obliki gest dobre volje. Pri Kubi na primer izpustitev političnih zapornikov.

Uravnoteženost v odnosu do Bližnjega vzhoda Glede odnosa do Bližnjega vzhoda je mogoče pričakovati malce več uravnoteženosti kot v Bushevi administraciji, ki je nekritično podpirala Izrael pri vseh odločitvah, razen v želji po bombardiranju Irana. Obama je bil glede zadnjih spopadov v Gazi večinoma tiho, kar je v ameriški politiki, kjer je načeloma prepovedano kritizirati Izrael in nujno izražati podporo, zelo glasno.

Za zunanjo politiko bo zadolžena Clintonova, Obama pa se namerava posvetiti gospodarstvu. Tudi ostale zadeve namerava "delegirati" po vzoru svojega predhodnika, a s to razliko, da naj bi bila ideologija drugotnega pomena. Med kampanjo je napovedoval zdravstveno reformo, ki jo namerava dokončati tako, da bo do konca njegovega prvega štiriletnega mandata zavarovan vsak Američan. Za to bo zadolžen minister za zdravstvo Tom Daschle, ki je v procesu zbiranja predlogov o reformi, katere podrobnosti bodo znane šele, ko bo napisan predlog.

Napoved jasnejših odnosov z zahodnimi zavezniki Glede energetske oziroma okoljske politike ni dvoma, da se bodo obzorja odnosov z zahodnimi zavezniki zjasnila. Obama napoveduje vlaganje v razvoj alternativnih virov energije, okoli 150 milijard v 10 letih, s ciljem, da se v 10 letih odpravi ali zelo zmanjša odvisnost od uvožene nafte in do leta 2050 ukine 80 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. V nasprotju z Bushem je Obama prepričan, da se lahko cilje doseže na način, ki bo pozitiven za gospodarstvo.

Oživitev le-tega pa bo prva prioriteta, ki se je Obama želi lotiti s stimulacijskim paketom, vrednim okoli 800 milijard dolarjev. Obama računa na to, da mu bo kongres predlog zakona o stimulaciji pripravil kmalu po inavguraciji, težave pa bodo lahko le v senatu, kjer pravila igre manjšini omogočajo blokado. Podrobnosti stimulacijskega načrta so v izdelavi, čeprav so ga demokrati v predstavniškem domu že potrdili v višini 825 milijard. Vendar bo do konca senatne obdelave najverjetneje drugačen. V bistvu pa gre za kombinacijo davčnih olajšav, pomoči državam in novih vlaganj v infrastrukturo, čisto energijo, delovna mesta ter novo tehnologijo v šolstvu in zdravstvu.