Ponedeljek, 19. 1. 2009, 11.07
8 let, 5 mesecev
Obamova politika: Spremembe v senci reševanja gospodarske krize
Hkrati Obama obljublja, da ne bo zanemaril tudi ostalih predvolilnih obljub.
S pismom hčerkama, ki pa je bilo v bistvu namenjeno Ameriki, je sporočil, da bo vlagal v nove tehnologije za izboljšanje življenja in zaščito okolja, da si bo prizadeval za odpravo delitev na osnovi rase, vere in spola in da bo skušal vse spore najprej rešiti mirno in silo uporabiti le za dobre razloge, ki jih pa ni navedel. Načela svoje notranje in zunanje politike je navedel v času kampanje, pri čemer pa ni šel nikoli v podrobnosti.
Zaradi tega "skupnega dobrega" Obama lahko pričakuje vsaj toliko opozicije leve demokratske baze kot republikancev. Bazo je že razočaral in jo tudi bo, saj kaže, da misli resno s predvolilno obljubo, da bo skušal Ameriko poenotiti. Pri izvajanju svoje politike bo moral upoštevati demokratsko večino v kongresu, ki je ne veže njegova obljuba, čeprav pa večina novoizvoljenih demokratov v predstavniškem domu in senatu spada v politično sredino in bo sodelovanje lažje.
Obama si je v času demokratskih volitev pridobil določeno prednost, ker je vedno nasprotoval vojni v Iraku, s čimer je bila njegova obljuba o umiku vojske kredibilnejša. Proti koncu kampanje je sicer spremenil ton in začel govoriti o odgovornem umiku, iz česar je nazadnje nastala obljuba o umiku bojnih enot v 16 mesecih od prevzema oblasti. Obama je na položaju obrambnega ministra ohranil republikanca Roberta Gatesa iz Busheve administracije z nalogo izvajanja reform Pentagona, na prvem mestu pa organizacije odgovornega in častnega umika iz Iraka.
Malce ironično je, da bo za takšno zunanjo politiko sedaj zadolžena državna sekretarka Hillary Clinton, ki je med kampanjo to politiko označila za naivno. Obama je sicer proti koncu spet malce omilil "radikalno" stališče in povedal, da nekaj pogojev vseeno mora biti, vsaj v obliki gest dobre volje. Pri Kubi na primer izpustitev političnih zapornikov.
Za zunanjo politiko bo zadolžena Clintonova, Obama pa se namerava posvetiti gospodarstvu. Tudi ostale zadeve namerava "delegirati" po vzoru svojega predhodnika, a s to razliko, da naj bi bila ideologija drugotnega pomena. Med kampanjo je napovedoval zdravstveno reformo, ki jo namerava dokončati tako, da bo do konca njegovega prvega štiriletnega mandata zavarovan vsak Američan. Za to bo zadolžen minister za zdravstvo Tom Daschle, ki je v procesu zbiranja predlogov o reformi, katere podrobnosti bodo znane šele, ko bo napisan predlog.
Oživitev le-tega pa bo prva prioriteta, ki se je Obama želi lotiti s stimulacijskim paketom, vrednim okoli 800 milijard dolarjev. Obama računa na to, da mu bo kongres predlog zakona o stimulaciji pripravil kmalu po inavguraciji, težave pa bodo lahko le v senatu, kjer pravila igre manjšini omogočajo blokado. Podrobnosti stimulacijskega načrta so v izdelavi, čeprav so ga demokrati v predstavniškem domu že potrdili v višini 825 milijard. Vendar bo do konca senatne obdelave najverjetneje drugačen. V bistvu pa gre za kombinacijo davčnih olajšav, pomoči državam in novih vlaganj v infrastrukturo, čisto energijo, delovna mesta ter novo tehnologijo v šolstvu in zdravstvu.