Obama znova pozval k potrditvi stimulacijskega paketa

To je bila glavna tema, odgovarjal pa je tudi na nekaj zunanjepolitičnih vprašanj. Obama je pred novinarji v vzhodni sobi Bele hiše uvodoma podal kratko izjavo, nato pa odgovarjal na vprašanja, pri čemer je imel pred sabo seznam novinarjev, ki jih bo poklical in vsakemu dovolil le eno vprašanje brez dodatnih vprašanj. Po mnenju analitikov je bila novinarska konferenca uspešna, sprašujejo pa se, zakaj Obama česa podobnega ni storil že, ko se je začela utrjevati republikanska opozicija stimulacijskemu načrtu.

Stimulacijski predlog vreden 838 milijard dolarjev Nekaj ur pred novinarsko konferenco je senat glasoval o prekinitvi razprave glede stimulacijskega predloga, ki je sedaj vreden 838 milijard dolarjev. Glasovanje je uspelo, saj je za glasovalo 61 senatorjev, od tega trije republikanci, za uspeh pa je bilo potrebno zbrati 60 glasov. Če do konca dneva ne bo prišlo do sprememb, bo senat predlog zakona potrdil še danes, nakar ga bo potrebno uskladiti s predstavniškim domom, ki je pred dvema tednoma potrdil 819 milijard dolarjev vreden predlog. Oba predloga predvidevata kombinacijo davčnih olajšav in nove deficitarne proračunske porabe.

Republikanci bi večinoma sprejeli le davčne olajšave Stimulacijski načrt je vse od potrditve v predstavniškem domu doživljal napade in norčevanje republikancev, ki bi večinoma sprejeli le gospodarski recept, ki ga je zadnjih osem let uporabljala administracija predsednika Georgea Busha, to je davčne olajšave. Vsako novo porabo pa so označevali za nepotrebno razmetavanje denarja. Demokrati so jim pri tem šli na roko, saj so v predlog zakona vključevali tudi porabo, ki nima neposredne zveze s stimulacijo gospodarstva.

Kriza se lahko spremeni v katastrofo Obama je na novinarski konferenci nastopil ostro in dejal, da ne more poslušati kritik od ljudi, ki so odgovorni za to, da je v zadnjih osmih letih prišlo do podvojitve javnega dolga in za okoliščine, ki so ZDA pahnile v sedanjo krizo. Opozoril je, da se lahko kriza spremeni v katastrofo in da si ne morejo privoščiti običajnih političnih igric v kongresu. Republikance je opozoril, da potrjevanje stimulacije ni nekaj, kar si je želel na začetku svojega mandata, ko se je odločil za kandidaturo, vendar pa o tem, da je potrebno ukrepati, govorijo ekonomisti in ne le politiki.

Vprašal jih je, kako je lahko naložba v čistejšo energijo, ki bo zmanjšala odvisnost od tuje nafte, "nepotrebno zapravljanje", prav tako tudi investicije za zmanjšanje stroškov enega najmanj učinkovitih zdravstvenih sistemov. Po predsednikovih besedah je zvezna vlada edina, ki ima v tem trenutku sredstva, da vzpodbudi gospodarsko rast. Priznal je, da stimulacijski načrt ni popoln in da ne more povedati, ali bo vse delovalo točno tako, kot upajo. "S popolnim zaupanjem pa lahko povem, da se bo kriza in bolečina Američanov v primeru neukrepanja poglobila," je poudaril.

Načrt bo rešil ali ustvaril štiri milijone delovnih mest Stimulacijski načrt je po Obamovih besedah pomemben, ker bo rešil ali ustvaril štiri milijone delovnih mest, kar je prva prioriteta. Druga je normalno delovanje kreditnih trgov, pri čemer je napovedal današnji govor finančnega ministra Timothyja Geithnerja o porabi 350 milijard dolarjev za odpravo posledic finančne krize. Dejal je, da ne ve, če bo potrebno več denarja, kot ga je ostalo iz paketa 700 milijard, ki ga je kongres potrdil lani oktobra. Obama ni hotel prehiteti Geithnerja, napovedal je samo, da bo prišlo do sprememb pri izvajanju načrta. Tretja prioriteta pa je stabilizacija nepremičninskih trgov.

Veliko novinarskih vprašanj se je nanašalo na Obamove napovedi, da bo skušal odpraviti strankarske delitve in da bo sodeloval z republikanci. Predsednik ZDA je navedel primere, ki potrjujejo, da to že dela. Zavrnil je namige, da je bil naiven in dejal, da se mu bodo poteze, kot je imenovanje treh republikancev v kabinet in upoštevanje njihovih predlogov glede stimulacije, verjetno obrestovale vsaj na daljši rok.

Krizo so zakuhale banke Trditve, da skuša z davčnimi olajšavami vrniti denar v žepe Američanov, da bodo bolj zapravljali in poganjali gospodarsko rast ter da je prav pretirana poraba kriva za krizo, je Obama zavrnil. Po njegovih besedah so krizo zakuhale banke, ki so tvegale z denarjem ljudi in vlagale v premoženje, ki je slonelo na majavih nogah. O problemu prevelike porabe bo potrebno razmišljati šele, ko se bo ustavil padec gospodarstva na vseh ravneh in se bodo postavili temelji za dolgoročno rast.

Na zunanjepolitičnem področju so Obamo novinarji spraševali o Iranu in Afganistanu. Legendarna dopisnica iz Bele hiše Helen Thomas ga je skušala ujeti v priznanju, da ima Izrael, ki tega ne priznava, jedrsko orožje, vendar se je Obama neposrednemu odgovoru izognil ter dejal, da bi bila jedrska tekma v takšni regiji, kot je Bližnji vzhod, nevarna za ves svet. Glede Afganistana ni vedel povedati, koliko časa bo še potrebna prisotnost ameriške vojske, glede zatočišč teroristov na zahodu Pakistana pa je dejal, da jih bodo v sodelovanju s Pakistanom še naprej skušali uničiti.

Poteze Irana označil za nesprejemljive Poteze Irana, kot je financiranje terorističnih organizacij in prizadevanja za pridobitev jedrskega orožja, je označil za nesprejemljive, vendar pa ponovil, da bo spremenil pristop in uporabljal več diplomacije ter skušal ustvariti odnose med državama na temelju medsebojnega spoštovanja. "Med nami se je nakopičilo veliko nezaupanja," je dejal Obama in izrazil pričakovanje, da bi lahko v prihodnjih mesecih prišlo do priložnosti, ko bi s predstavniki Irana lahko govorili iz oči v oči.