Obama za svet brez strahu

Obama je v govoru večdesettisočglavi množici na trgu Hradčani odločno zavrnil pesimizem, da odprava jedrske grožnje ni mogoča in pozval k boju za pravico ljudi 21. stoletja, da živijo v svetu brez strahu. Nekateri trdijo, da širjenja jedrskega orožja ni mogoče ustaviti in da nam je usojeno živeti v svetu z jedrskim orožjem. A če pristanemo na obstoj jedrskega orožja, pristanemo tudi na njegovo uporabo. "Tako kot smo se v 20. stoletju borili za svobodo, se moramo v 21. stoletju boriti za pravico ljudi po vsem svetu, da ne živijo v strahu." Kot edina jedrska sila, ki je doslej uporabila jedrsko orožje, imajo ZDA moralno dolžnost voditi v tem boju, je priznal Obama ter jasno in odločno potrdil zavezanost, da to tudi storijo.

O konkretnih korakih proti svetu brez jedrskega orožja Med konkretnimi koraki na poti proti svetu brez jedrskega orožja je Obama napovedal zmanjšanje vloge jedrskega orožja v varnostni strategiji ZDA, ambiciozen dogovor o nasledniku sporazuma o zmanjšanju strateškega orožja Start I še letos, prizadevanja za ratifikacijo Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) v ameriškem kongresu, prizadevanja za sklenitev nove mednarodne pogodbe, ki bi prepovedala proizvodnjo vsega cepljivega materiala, potrebnega za izdelavo jedrskega orožja, ter okrepitev sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

ZDA bodo v roku enega leta gostile svetovni vrh o jedrski varnosti Napovedal je tudi, da bodo ZDA v roku enega leta gostile svetovni vrh o jedrski varnosti, katerega cilj bo predvsem vzpostaviti nov, učinkovitejši okvir za nadzor nad in preprečevanje širjenja jedrskega orožja ter zagotavljanje varnosti jedrskega materiala. Kot je poudaril, morajo države, ki spoštujejo pravila, biti za to nagrajene in imeti dostop do miroljubne jedrske energije, države, ki pravila kršijo, pa je treba kaznovati in ustaviti.

Pred govorom se je Obama zjutraj na kratko sestal s češkim predsednikom Vaclavom Klausom in premierom Topolanekom, s katerima naj bi govoril o usodi ameriškega protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi. Popoldne se je srečal še z vodjo žametne revolucije Vaclavom Havlom.

Tudi v Pragi o gospodarski krizi in podnebnih spremembah Čeprav je bil svetovni gospodarski krizi posvečen že vrh skupine G20 v Londonu, novi strategiji ZDA za Afganistan pa vrh zveze Nato v Strasbourgu in Kehlu, se voditelji temu ne bodo mogli izogniti tudi danes v Pragi, kot ena osrednjih tem pa se napoveduje še boj proti podnebnim spremembam. Na tem področju so pričakovanja Evrope od Obame velika, potem ko si je njegov predhodnik glede tega v veliki meri zatiskal oči in se izteka čas za dogovor o nasledniku Kjotskega protokola.

Pahor: Vrh izpolnil upanje in visoka pričakovanja

Upanje, s katerim se je vrh začel, se je na pogovorih kvečjemu okrepilo in ni prišlo do erozije pričakovanj, je ocenil premier Borut Pahor. Kot je dejal, sta obe strani pokazali pripravljenost na sodelovanje in odločenost, da skupaj "usklajeno, vztrajno in z veliko mero poguma" premagata izzive, ki so pred njima.

"Zavezništvo je potrebno posebej negovati" Tisto, kar prinaša nova administracija z Obamo na čelu, je "veliko upanje in veliko pričakovanje celotne mednarodne skupnosti". Upanje in pričakovanja pred vrhom so bila velika in se po njem niso zmanjšala. Na srečanju je bilo poudarjeno, da je strateško zavezništvo med EU in ZDA izredno pomembno in ga je treba "posebej negovati", Obama pa je pokazal tako sposobnost kot tudi pričakovanje, da se bo to zavezništvo le še krepilo.

"Obe strani pripravljeni sodelovati" Kot je povedal Pahor, se je pri vseh danes obravnavanih temah - gospodarskem sodelovanju, podnebnih spremembah in varnostnih vprašanjih - na obeh strani pokazala pripravljenost na sodelovanje, razlike med njima pa so minimalne. Prepričan je, da se odpira novo poglavje zavezništva med celotno EU, ne le določenimi članicami, in ZDA, ter da prihaja do uskladitve politik, od gospodarskih, podnebnih do varnostnih, ki obetajo skupno ukrepanje ZDA in EU.

"Pripravljeni storiti, kar je potrebno" "Obstaja možnost za premik na bolje, voditelji so pripravljeni storiti to, kar je potrebno," je zatrdil in ocenil, da je to tudi bistveno sporočilo današnjega vrha: "Svet se je sicer znašel sredi neke finančne, gospodarske, etične, pa tudi morda v nekem smislu varnostne krize, vendar pa ima hkrati politično vodstvo, ki se je sposobno soočiti s temi izzivi, v prid celotne mednarodne skupnosti - zelo predano, nesebično in solidarno." "Kljub sedanji krizi obstaja upanje, da bomo skupaj premagali to krizo in šli skupaj v boljši svet."

"Kriza ni ovira za reguliranje podnebnih sprememb" Na vprašanje, koliko so v luči sedanje svetovne gospodarske krize realna pričakovanja o krepitvi boja proti podnebnim spremembam, je slovenski premier poudaril, da imajo tako Slovenija kot celotna EU in tudi nova ameriška administracija "zelo zanimiv in atraktiven pogled na prihodnost: kriza ni ovira, ampak je nasprotno vzpodbuda za to, da se gre aktivneje v politiko reguliranja podnebnih sprememb".

"Memoradum bo kmalu v DZ" Zaradi privrženosti vseh, da se poskuša prav obdobje krize izkoristiti za investicije v nizkoogljično in obnovljivo energetsko infrastrukturo, premier Pahor tudi ocenjuje, da se zdijo pričakovanja glede boja proti podnebnim spremembam, izrečena na vrhu EU z novim predsednikom ZDA, bolj verjetna od tistih, izrečenih nekaj let nazaj. Kot je še zatrdil, se ukrepov v tej smeri loteva tudi Slovenija - vlada v zvezi s tem že pripravlja memorandum, ki bo kmalu v državnem zboru.

Obisk Obame kot vrhunec češkega predsedovanja EU Češka si je močno prizadevala, da bi gostila vrh z novim ameriškim predsednikom. To naj bi bil nekakšen vrhunec njenega predsedovanja EU, ki pa ga je zasenčil nedaven padec Topolanekove vlade. Tokratni neformalni vrh sicer naj ne bi prinesel konkretnih prebojev, ampak predvsem zaznamoval začetek novega poglavja v čezatlantskih odnosih, potem ko je Obama že pred izvolitvijo obljubljal izboljšanje odnosov z Evropo in povrnitev nekdanjega ugleda ZDA v svetu.

Protesti nasprotniko protiraketnega ščita Ob robu vrha EU-ZDA so potekali protesti nasprotnikov namestitve protiraketnega ščita na Češkem ter borcev proti podnebnim spremembam. Češko obrambno ministrstvo je napovedalo stroge varnostne ukrepe z vojaškimi letali, helikopterji, posebnimi enotami za biološko in kemično orožje ter več kot 4000 policisti.

EU verjame v skupno soočenje z globalnimi izzivi

Vrh voditeljev EU z novim predsednikom ZDA je simbol "nove ravni odnosov EU-ZDA" in je potrdil, da Washington in unija danes sodelujeta tesneje kot kadarkoli prej, je ocenil predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek. S tem se je strinjal tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

"Velika pripravljenost na obeh straneh" "Na obeh straneh resnično obstaja velika pripravljenost za krepitev tega zelo pomembnega odnosa," se je strinjal Barroso. Kot je dejal, so voditelji danes razpravljali o dvostranskih odnosih in pa o tem, "kaj lahko naredimo globalno" glede skupnih groženj, kot je širjenje jedrskega orožja.

Opredelili tri glavna področja sodelovanja EU je "popolnoma enotna" v svoji pripravljenosti, da skupaj z novo ameriško administracijo oblikuje globalizacijo v skladu s skupnimi vrednotami miru in svobode, je na novinarski konferenci še poudaril Barroso. Kot je dejal, so danes opredelili tri glavna področja, kjer morata EU in ZDA pokazati močnejše vodstvo: podnebne spremembe, energetska varnost in trgovina.

"Samo skupaj lahko prepričamo ostale" Barroso je ob tem pozdravil korake, ki jih je Obama že sprejel glede boja proti podnebnim spremembam, in izpostavil naraščajočo usklajenost med stališči EU in ZDA na tem področju. Samo skupaj lahko prepričamo ostale, naj se pridružijo našim skupnim prizadevanjem za boj proti podnebnim spremembam."

"Zaveze Eu so zelo ambiciozne" Kot je sicer priznal, zaveze ZDA v boju proti podnebnim spremembam zaenkrat zaostajajo za zavezami EU, ki so, kot je dejal, "zelo ambiciozne". "Toda to so pogajanja, osredotočiti se moramo na pozitivne elemente in ti so jasni: zdaj smo z ZDA bolj usklajeni kot kadarkoli prej."

"Daleč najpomembnejši trgovinski odnos" Glede gospodarskih tem je Barroso spomnil, da ZDA in EU skupaj predstavljata skoraj 60 odstotkov svetovnega BDP, menjava med njima pa je daleč najpomembnejši trgovinski odnos na svetu. Voditelji so danes potrdili cilj gospodarske integracije in krepitve Transatlantskega ekonomskega sveta (Tec), ki vodi pogajanja o odpravi ovir v čezatlantski trgovini.

"Odziv na krizo je: soočimo se z njo skupaj" "Ponosen sem, da lahko to povem: doslej je bil odziv na to krizo 'soočimo se z njo skupaj' ... Tako kar se tiče fiskalnih ukrepov, regulacije, zavračanja protekcionizma, pomoči manj razvitim in boja proti podnebnim spremembam." Evropska in v veliki meri globalna enotnost pri soočanju s krizo je bila, kot je dejal, očitna tako na vrhu G20 kot tudi danes v Pragi.

"Sevrnokorejska raketa je grožnja miru" Pogovore o sodelovanju med EU in ZDA pri zagotavljanju varnosti v svetu je danes očitno zasenčila izstrelitev rakete dolgega dosega, za katero se je le nekaj ur pred vrhom odločila Severna Koreja. ZDA in EU sta glede tega izdali skupno izjavo, v kateri sta potezo Pjongjanga označili kot grožnjo miru in stabilnosti v severovzhodni Aziji.