Obama podpisal svoj prvi zakon

Zakon nosi ime po 70-letni Lilly Ledbetter, ki je skoraj dve desetletji za isto delo prejemala manj denarja kot moški kolegi. Obama je na slovesnosti v Beli hiši poudaril, da ne gre le za ženske, saj zakon govori o vseh vrstah diskriminacije, na primer zaradi rase, nacionalnega izvora, vere, invalidnosti, starosti in seveda spola. Lilly Ledbetter je šele na koncu svoje 19-letne kariere v tovarni Goodyear v Alabami izvedela, da ji je delodajalec za isto delo izplačeval manj kot moškim kolegom.

Odločila se je za tožbo, ki je prišla do vrhovnega sodišča, kjer je leta 2007 izgubila. Sodišče je s tesno večino podprlo stališče administracije predsednika Georgea Busha, da je potekel zastaralni rok. Sodišče je odločilo, da bi se morala pritožiti v prvih 180 dneh, ko je dobila prvo diskriminatorno plačo. Ker ni vedela, da dobiva manj, se seveda ni mogla. Novi zakon določa, da zastaralni rok 180 dni teče šele od zadnjega diskriminatornega plačila.

Busheva administracija uspešno blokirala sprejetje zakona Busheva administracija je s pomočjo republikancev v senatu lani uspešno blokirala sprejetje zakona, demokrati pa so ga vzeli za prioriteto in ga skoraj nemudoma sprejeli v novem sklicu kongresa. Tudi Obama je med kampanjo večkrat navajal primer Ledbetterjeve kot hud primer krivice.

Ženske za isto delo zaslužijo le 78 odstotkov moške plače Obama je dejal, da po podatkih urada za štetje prebivalstva v ZDA ženske še vedno zaslužijo za isto delo kot moški le 78 odstotkov moške plače. Položaj je še slabši za temnopolte delavke. Ledbetterjeva, ki je sicer bela, je zaradi diskriminacije ostala brez 200.000 dolarjev plače, še več pa je izgubila pri pokojnini. V četrtek je na dveh slovesnostih v Beli hiši - eni z Obamo in drugi s prvo damo Michelle Obama - poudarila, da sama tega denarja ne bo videla, je pa vesela, da se je borila, ker bodo imele koristi od tega druge mlajše ženske.

Obama nagrade na Wall Streetu označil za višek neodgovornosti

Obama se je včeraj tudi odzval na poročila o tem, da so si direktorji finančnih podjetij z Wall Streeta v sedanji svetovni finančni krizi izplačali 18,5 milijarde dolarjev nagrad. To je označil za sramoto in višek neodgovornosti.

Podatke o nagradah šefov Wall Streeta je objavil urad newyorškega državnega nadzornika, ki je sicer ugotovil, da so se nagrade znižale za 44 odstotkov v primerjavi z letom 2007 in so na ravni iz leta 2004. Vendar pa je številka še vedno visoka v času, ko zvezni proračun rešuje ista finančna podjetja.

Biden bi jih "vrgel v ječo" Finančni minister Timothy Geither je že ukrepal pred dnevi, ko je banko Citigroup prepričal, da se je odpovedala nakupu novega, 50 milijonov dolarjev vrednega korporacijskega reaktivca. Podpredsednik ZDA Joe Biden je bil v svojem slikovitem slogu na televiziji CNBC še bolj oster. "Te fante bi vrgel naravnost v ječo," je povedal.

Obama je napovedal, da bosta imela z Geithnerjem pogovor z vodilnimi na Wall Streetu glede bonusov, ki spodkopavajo javno podporo za dodatno državno pomoč finančnemu sektorju.