Obama iz Evrope v Irak

Obama je nenapovedano pristal v Bagdadu. To je njegov prvi obisk v Iraku, odkar je januarja prevzel predsedniški položaj. Srečal se je z vrhovnim poveljnikom ameriških sil v Iraku Rayjem Odierno in s 600 od 139.000 tam nameščenih ameriških vojakov, desetim izmed katerih je tudi podelil medalje. Ob tem je dejal, da ZDA posvečajo veliko časa izboljšanju razmer v Afganistanu, da pa je pomemben tudi Irak. Srečanje s premierom in predsednikom Obama se je srečal tudi z iraškim predsednikom Džalalom Talabanijem in premierom Nurijem al Malikijem. Slednji je po srečanju povedal, da je Obami zagotovil, da bodo v Iraku še naprej ohranjali napredek, ki je bil dosežen na področju varnosti. Obama, ki je pohvalil "izjemen napredek v Iraku", pa je medtem spodbudil al Malikija, naj naredi korake v smeri združevanja političnih frakcij, vključno z integracijo sunitov v vlado in varnostne sile.

Obisk Iraka so skrivali iz varnostnih razlogov Obamov štiriurni obisk Iraka, po katerem je na krovu svojega letala Air Force One poletel proti Washingtonu, je zaradi varnostnih razlogov ostal skrivnost do zadnjega. Kot razlog za obisk pa je Gibbs navedel bližino Iraka Turčiji kot Obamovi zadnji evropski postojanki, namero predsednika ZDA, da se z iraškim vodstvom pogovori o politični prihodnosti, ter njegovo željo, da vojakom izkaže spoštovanje.

Zbliževanje s Turčijo Namen Obamovega obiska v Turčiji je bil na novo vzpostaviti odnose tako s Turčijo kot tudi širše z islamskim svetom, potem ko so se ti v času njegovega predhodnika Georgea Busha občutno poslabšali. Srečal se je z verskimi voditelji, natančneje z armenskim patriarhom za celotno Turčijo Aramom Stesjanom, glavnim carigrajskim rabinom Isakom Halevo, glavnim carigrajskim muftijem Mustafo Cagricijem in sirskim pravoslavnim nadškofom Jusufom Cetinom, nato pa je sledil še zaseben pogovor s carigrajskim ekumenskim patriarhom, duhovnim voditeljem kakih 300 milijonov pravoslavcev, Bartolomejem I..

Ameriški predsednik je medtem že odpotoval v domovino ter tako zaključil evropsko turnejo, v okviru katere se je pred tem udeležil vrha skupine G20 v Londonu, vrhunskega zasedanja ob 60-letnici Nata ter vrha EU-ZDA v Pragi.

"Uspešna in produktivna" turneja Obamov svetovalec David Axelrod je turnejo označil za "zelo uspešno in zelo produktivno". "Mislim, da smo na srečanjih dosegli otipljiv napredek," je dodal in pojasnil, da je bil na srečanju G20 oblikovan globalni okvir za nadaljnje reševanje krize, na vrhu Nata so ZDA dobile podporo za novo strategijo v Afganistanu, medtem ko je bil obisk v Turčiji začetek izboljševanja odnosov s ključno zaveznico.

Turški komentatorji hvalijo Obamo Turški komentatorji medtem že hvalijo Obamovo ponedeljkovo srečanje s turškim predsednikom Abdullahom Gülom in njegov nagovor v turškem parlamentu. Časniki pozdravljajo njegov nov pristop k odnosom s Turčijo in muslimanskim svetom ter še posebej njegovo odločitev, da se izogne konkretnim ocenam glede vprašanja turškega genocida nad Armenci, njegovo podporo članstvu Turčije v Evropski uniji ter njegovo odločno izjavo, da ZDA nikoli niso bile in ne bodo v vojni z islamom.

Glede Armenije je Obama po srečanju z Gülom sicer dejal, da se njegovo stališče - že lani je na svoji spletni strani jasno zapisal, da je genocid nad Armenci dokumentirano dejstvo - glede tega ni spremenilo, a se hkrati zavzel za krepitev dialoga in normalizacijo odnosov med Turčijo in Armenijo in dejal, da tega ne bi želel kakorkoli ogroziti. Obama se je sicer v ponedeljek zvečer tudi nenapovedano sestal s turškim in armenskim zunanjim ministrom, Alijem Babacanom in Eduardom Nalbandianom, kar turški časniki ocenjujejo kot jasno podporo ZDA procesu normalizacije.

Grožnja z atentatom se je izkazala za potegavščino Je pa turška policija že v petek zaradi suma, da je načrtoval atentat na Obamo, pridržala nekega turškega državljana. Kasneje se je sicer izkazalo, da ta ne predstavlja nobene grožnje ameriškemu predsedniku, in so ga izpustili. Kot je povedal neimenovani vir iz turške policije, so moškega aretirali po tem, ko so prejeli anonimno elektronsko sporočilo iz ZDA, v katerem je bil celo naveden carigrajski naslov osumljenca. Kot je zatrdil, je šlo le za potegavščino.