Nov val priseljencev v Nemčijo

Nemčija od nekdaj privlači priseljence iz raznih krajev sveta. Med njimi jih je veliko iz Evropske unije ter z juga in vzhoda Evrope. Lani se je v Nemčijo preselilo 300.000 več ljudi, kot se jih je iz nje odselilo. Zaradi tega se je število prebivalcev povzpelo na 82 milijonov. Večina priseljencev pride v velika mesta, kot so Köln, Frankfurt in München, medtem ko se na podeželju porast prebivalcev sploh ne opazi. Velik del Grkov, Bolgarov in Špancev je prepričanih, da je selitev v Nemčijo edini način, da pridejo do dela. V njihovih državah je velika nezaposlenost in prav nič ne kaže, da bi šlo v kratkem na bolje, zato so razočarani, ker jih v Nemčiji ne pričakajo z odprtimi rokami. "V Nemčiji moramo pripraviti novo kulturno dobrodošlico," meni Steffen Kröhnert z berlinskega inštituta za prebivalstvo in razvoj. Kot pravi, so priseljenci naprej postavljeni pred zid birokracije, saj ure in ure čakajo na uradih, da bi dobili vsa potrebna dovoljenja, zato dobijo občutek, da so postali le številke. "Potrebujemo izobražene priseljence, torej moramo poenostaviti priznanje kvalifikacij in izobrazbe ter priseljencem omogočiti, da tukaj živijo s svojimi družinami." Trenutni val priseljevanja sestavljajo večinoma visoko izobraženi ljudje, inženirji, akademiki, strokovnjaki. S tem pridobita nemško gospodarstvo in družba. Toda dolgoročno se ni smotrno osredotočiti le na visoko izobražene priseljence, je za Deutche Wele dejal Kröhnert. "Nemčija ne potrebuje le inženirjev, temveč tudi negovalce starejših na primer." Bolje integrirani, a v krizi nezaščiteni V preteklosti so se priseljenci nemščino učili na posebnih tečajih za tujce, ki jih zdaj imenujejo integracijski tečaji. Toda nova generacija priseljencev potrebuje specializirane tečaje, prilagojene njihovemu poklicu. Zdravnik se mora naučiti drugačne nemščine kot na primer natakar. V večini primerov je stvar delodajalca, ali bo priseljenca poslal na tečaj nemščine ali ne. V določenih poklicih, na primer v zdravstvu, pa je stopnja znanja jezika zakonsko določena. Priseljenci, ki prihajajo iz Evropske skupnosti, se želijo zaposliti in vključiti v družabno življenje. Tako za njih ni nevarnosti, da bi znotraj svoje skupnosti postali izolirani s svojo lastno subkulturo, kot je to veljalo za priseljence preteklih generacij. Toda prihod priseljencev iz EU-ja v Nemčijo ima tudi neželen stranski učinek: to, kar Nemčija z njimi pridobi, njihova matična država izgubi. Kratkoročno gledano imajo te države sicer manj težav z brezposelnostjo, a jim grozi beg možganov, zaradi česar v prihodnosti ne bodo imele dovolj potenciala za razvoj. Prav tako je treba upoštevati možnost prihodnje krize. V Španiji so v preteklosti zaposlovali veliko priseljencev v gradbeništvu, a ko je nastopila kriza, so ti prvi ostali brez dela. Če bi nastopila kriza v Nemčiji, bi bili zdajšnji priseljenci prvi v vrstah brezposelnih.