Nobelova nagrada 270 Američanom, enemu Slovencu

Za Nobelovo nagrado so lahko nominirani le živi ljudje. Švedski pesnik Erik Axel Karlfedt leta 1931 za književnost in generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjöld leta 1961 za mir sta jo kljub temu prejela posthumno, ker sta umrla v času med nominacijo in razglasitvijo dobitnika. Od leta 1974 to ni več dovoljeno. Pravilo so prekršili leta 2011, ko je norveški odbor za Nobelovo nagrado sporočil, da nagrado za medicino dobi Ralph Steinman, saj niso vedeli, da je tri dni pred razglasitvijo umrl. V tem primeru so naredili izjemo in nagrado izročili članom njegove družine.

Po dvakrat so nagrado prejeli štirje znanstveniki. Američan John Bardeen je bil dvakrat nagrajen za fiziko, prvič leta 1956 za razvoj tranzistorja in drugič leta 1972 za teorijo BCS o superprevodnosti. Britanski biokemik Frederick Sanger je nagrado za kemijo prvič prejel leta 1958, ker je pojasnil strukturo inzulina, in nato še leta 1980 za metodo, ki lahko potrdi DNK-sekvence v nukleinskih kislinah.

Štirje posamezniki z nagrado iz dveh kategorij Ameriški kemik Linus Pauling, velik nasprotnik jedrskega testiranja, je prejel nagrado v dveh kategorijah – leta 1954 za kemijo, osem let pozneje pa za mir. Verjetno najbolj poznana dvakratna Nobelova nagrajenka je Marie Curie. Poljsko-francoska fizičarka in kemičarka je bila za svoje raziskave o radioaktivnosti leta 1903 nagrajena na področju fizike, leta 1911 pa za odkritje kemijskih elementov polonija in radija na področju kemije.

Nobelovo nagrado za mir so podelili 93-krat. Nepodeljena je bila med letoma 1914 in 1916, v letih 1918, 1923, 1924, 1928, 1932, med letoma 1939 in 1943 ter v letih 1955, 1956, 1966, 1967 in 1972. Največ nagrad za mir je prejel Mednarodni odbor Rdečega križa, ki je bil nagrajen trikrat, poleg tega pa je bil ustanovitelj Rdečega križa Henry Dunant leta 1901 prvi nagrajenec za mir. Trije nagrajenci za mir so bili v času prejetja nagrade aretirani; nemški pacifist in novinar Carl von Ossietzky, mjanmarska političarka Aung San Su Či in kitajski aktivist Liu Xiaobo. Za nagrado je bila največkrat, kar 91-krat med letoma 1916 in 1931, nominirana Jane Addams, ki je leta 1931 dobila nagrado za mir.

Do lani je Nobelovo nagrado prejelo 44 žensk, a samo 16-krat v eni od treh znanstvenih disciplin. Na področju fizike sta nagrado prejeli dve ženski, na področju kemije štiri in za doprinos k medicini deset žensk. Skupaj so ženske prejele tri odstotke nagrad v znanstvenih kategorijah. Od sto posameznikov, ki so prejeli nagrado za mir, je 15 žensk, prva je bila leta 1905 avstrijska pisateljica in pacifistka Bertha von Suttner.

Slovenski nobelovec Friderik Pregl Nagrado sta do zdaj zavrnila dva. Dobitnik nagrade za mir leta 1973 skupaj z ameriškim državnim sekretarjem Henryjem Kissingerjem, vietnamski politik Le Duc Tho zaradi tedanjega položaja v Vietnamu, književnik Jean-Paul Sartre (nagrado je dobil leta 1964) pa je zavračal vsakršna javna priznanja. V znanstvenih disciplinah se kaj podobnega ni zgodilo, če ne štejemo, da je bilo nemškim znanstvenikom v času vladavine Adolfa Hitlerja prepovedano sprejeti to nagrado. Prepoved je prizadela Richarda Kuhna (za kemijo leta 1938), Adolfa Butenendta (za kemijo leta 1939) in Gerharda Domagka (za medicino leta 1939). Diplomo in medaljo so prejeli po koncu druge svetovne vojne, denarna nagrada pa jih ni več čakala. Boris Pasternak, leta 1958 nagrajen za književnost, je nagrado sprva sprejel, nato pa so ga oblasti v Sovjetski zvezi prisilile, da jo je zavrnil.

Med letoma 1901 in 2012 je nagrado prejelo 834 posameznikov (štirje so jo dobili dvakrat) in 21 organizacij (Rdeči križ trikrat). Največ Nobelovih nagrad, kar 43 odstotkov, v treh znanstvenih disciplinah za fiziko, kemijo in medicino so prejeli Američani. V fiziki in kemiji jim sledijo Nemci in Britanci, v medicini pa Britanci in Nemci. V vseh treh disciplinah so na četrtem mestu po številu nagrad Francozi. V vseh šestih disciplinah skupaj je nagrado prejelo 270 Američanov. Do zdaj je bil nagrajen en Slovenec, in sicer Friderik Pregl leta 1923 za kemijo.

Najmlajši dobitnik je bil 25 let Najpogostejša rojstna datuma Nobelovih nagrajencev sta 28. februar in 21. maj. Povprečna starost dobitnikov nagrade v vseh šestih disciplinah je 59 let, samo v znanstvenih disciplinah pa nekoliko manj; nagrajeni kemiki in fiziki imajo v povprečju 57 let, nagrajeni s področja medicine pa 55 let. Povprečni nagrajenec za mir je star 62 let.

Najmlajši dobitnik je bil leta 1915 fizik Lawrence Bragg, ki mu je bilo tedaj 25 let. Najstarejši nagrajenec v znanstvenih disciplinah je bil leta 2002 fizik Raymond Davis Jr. z 88 leti. Nagrajenca za ekonomijo, Leonid Hurwicz in Lloyd Shapley, sta bila ob prejetju nagrade stara 90 in 89 let.