Torek, 19. 8. 2025, 15.02
5 ur, 16 minut
Ni usmiljenja: Trumpovo kladivo neizprosno udarja po državi, o kateri sanjarijo Slovenci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,87
Donald Trump se je v svoji carinski vojni zelo znesel nad izvozno usmerjeno in bogato Švico.
Ameriški predsednik Donald Trump je svojo carinsko vojno začel že v svojem prvem predsedniškem mandatu, in sicer predvsem proti Kitajski. Tej je žugal že v volilni kampanji pred predsedniškimi volitvami leta 2016. Aprila letos je Trump napovedal carinsko vojno proti skoraj vsem državam na svetu. A na koncu se je izkazalo, da njegovo carinsko kladivo ni najbolj udarilo po veliki in vse bolj gospodarsko močni Kitajski, ampak po majhni in nevtralni Švici. Ameriške carine na kitajske izdelke so namreč 30-odstotne, na švicarske izdelke pa kar 39-odstotne.
Na začetku devetdesetih let preteklega stoletja, v času slovenskega osamosvajanja, so nekateri optimistično napovedovali, da bo Slovenija postala druga Švica v desetih letih. Še zdaj nekateri zanesenjaki (med njimi se najde tudi kakšen zavestni slepar) trdijo, da bi lahko Slovenija postala druga Švica, če bi storila to in to.
Slovenija ne bo druga Švica
Slovenija, ki je še vedno gospodarsko najrazvitejša država med nekdanjimi socialističnimi državami, ne more postati druga Švica, ker je švicarska prednost preprosto prevelika in sega globoko v preteklost. Še razvitejše evropske države ne morejo tako preprosto dohiteti švicarske ravni razvitosti in bogastva.
Seveda je to dohitevanje Švice obsojeno na propad, dokler se Švici ne zgodi nekaj strašnega in usodnega, kar bi resno zavrlo njeno gospodarstvo. Je lahko ta usodni udarec za švicarsko bogastvo carinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa?
Švicarski trgovinski presežek
Švica, ki je izvozno usmerjena država, je imela lani z ZDA trgovinski presežek v višini 47,4 milijarde dolarjev (40,6 milijarde evrov). Če bi upoštevati tudi storitve, ki jih v svojih izračunih Trump namenoma izpušča, se presežek zmanjša na 22 milijard dolarjev (18,8 milijarde evrov), piše BBC.
ZDA so najpomembnejša destinacija za švicarske izdelke: tja gre 18,6 odstotka vsega švicarskega izvoza.
Švica v ZDA izvaža zlasti farmacevtske izdelke, zlato, nakit, ure in strojna orodja.
Trumpovo carinsko kladivo
Ko je Trump aprila letos na t. i. dan osvoboditve napovedal carinsko vojno skoraj vsem državam na svetu, je Švici zagrozil z 31-odstotno carinsko stopnjo. Švicarski mediji so Trumpove carine opisali tudi kot Trumpovo carinsko kladivo (nem. Trumps zollhammer).
Švicarska oblast je bila sprva dokaj optimistična in poskušala iti nasproti Trumpu. Optimizem jim je dajalo tudi dejstvo, da je Švica lani odpravila carine na uvoz ameriškega industrijskega blaga. Švica je tudi šesti največji vlagatelj na svetu v ZDA in po besedah Švicarjev ustvarja 400 tisoč delovnih mest v ZDA.
Švicarska prijazna politika do Američanov
V Švici so mnogi domnevali, da se bo večinsko desna švicarska vlada predsednice Karin Keller-Sutter dobro razumela s Trumpom, ki nosi uro znamke Rolex. Navsezadnje Trump ne mara EU, davkov in "woke" ideologije, prav tako pa tega ne marajo Švicarji, piše britanski Guardian.
Švica na čelu s švicarsko zvezno predsednico Karin Keller-Sutter je do Trumpa in Američanov vodila prijazno politiko, a jim to na koncu ni pomagalo.
Ko je ameriški podpredsednik J. D. Vance na münchenski varnostni konferenci februarja letos trdil, da je cenzura družbenih medijev večja nevarnost za Evropo kot Rusija, je švicarska predsednica pohvalila govor kot zelo švicarski.
Optimistična švicarska predsednica
Maja letos je bila Švica tudi posrednica med ZDA in Kitajsko ter je gostila srečanje med ameriškimi in kitajskimi pogajalci. Karin Keller-Sutter, ki je tudi švicarska ministrica za finance, se je ob robu ameriško-kitajskega srečanja tudi sestala z ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom.
Po sestanku je švicarska predsednica odšla z nasmehom, je poročal BBC. Medijem je razkrila, da so ji Američani povedali, da bo Švica verjetno druga na seznamu za Veliko Britanijo, ki bo sklenila trgovinski sporazum z Washingtonom.
Črni dan za Švico
Namigovala je, da bo Švica dobila 10-odstotno carinsko stopnjo, kar je precej nižja od 31-odstotnih, ki jih je Trump napovedal aprila. Nato pa je za alpsko državo prišel trenutek resnice.
Švicarje, ki niso preveč zagreti za članstvo v EU, tudi jezi, da se je uspelo EU v primerjavi z njimi izpogajati nižje carine. Trump se je namreč za EU odločil za 25-odstotne carine.
Le nekaj ur pred rokom za uveljavitev carin, prvim avgustom, sta se Karin Keller-Sutter in Trump pogovarjala po telefonu. Nekaj ur pozneje je Švicarje šokirala novica, da carine ne bodo 31-odstotne, kot je bilo prvotno zagroženo, temveč kar 39-odstotne.
"Ženska je bila prijazna, a ni hotela poslušati"
V intervjuju za CNBC je Trump namignil na njun telefonski pogovor in dejal: "Ženska je bila prijazna, a ni hotela poslušati." Trump ji je menda dejal: "Gospa, z vami imamo 41 milijard dolarjev primanjkljaja ... in vi želite plačati enodstotne carine?! Ne, ne boste plačali enega odstotka."
Švicarjem je tako Trump naložil največje carine v Evropi (EU ima na primer 15-odstotne) in ene najvišjih na svetu. Švicarski medij Blick je 39-odstotne carine opisal kot največji švicarski poraz po bitki pri Marignanu leta 1515, ko so Švicarje porazili Francozi.
Uničenje švicarske prodaje v ZDA?
ZDA so najpomembnejša destinacija za švicarske izdelke: tja gre 18,6 odstotka vsega švicarskega izvoza. Če bo Trump ohranil 39-odstotne carine, bo prodaja v ZDA dejansko uničena, trdijo nekateri.
Bodo visoke, 39-odstotne carine, zamajale švicarsko mnenje, da jim nevtralnost prinaša koristi in ne potrebujejo članstva v EU?
Švicarski minister za gospodarstvo Guy Parmelin, ki je tudi sodeloval v pogajanjih z Američani, je napovedal program začasnega odpuščanja, da bi zaščitil gospodarstvo pred množičnimi odpuščanji.
So bili Švicarji preostri, premehki ali se je Trump znesel nad njimi, ker so majhni?
Nekateri švicarski politiki trdijo, da je bila švicarska pogajalska taktika s Trumpom preostra, spet drugi trdijo, da je bila preveč mehka in pohlevna.
Resničnost je morda bolj preprosta, piše BBC. Trump je bil pripravljen sklepati velike posle, Švica pa preprosto ni tako velika. Niti ni jasno, koliko pogovorov so švicarski trgovinski pogajalci lahko imeli s svojimi ameriškimi kolegi.
