Nevarna zapuščina Osame bin Ladna

Ime Al Kaida je sinonimno s številnimi terorističnimi napadi, tako na Zahodu kot v arabskem svetu. Z napadi 11. septembra 2011, ko so njeni člani z ugrabljenimi letali zrušili dvojčka svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, je pridobila svetovno slavo in pozornost, njen prvi mož, sin milijarderja iz Savdske Arabije pa je postal ameriški sovražnik številka ena in eden najbolj iskanih ljudi na svetu. ZDA so sprožile "vojno proti terorizmu". Lov na bin Ladna se je končal 2. maja 2011 v Abotabadu v Pakistanu, ko so ameriški marinci sredi noči s streli končali življenje vodje Al Kaide, ki je bila s tem obglavljena. Ostala je brez karizmatičnega vodje, ki je presegal prerekanja posameznih frakcij. Danes je Al Kaida močno razvejana, a še vedno močno, celo bolj aktivna v več državah kot ob napadih na ZDA. Številne islamistične skupine na severu Afrike, Bližnjem vzhodu in na arabskem polotoku občasno uporabljajo ime Al Kaida, vendar imajo svoje cilje. Sedež Al Kaide naj bi bil v Pakistanu. Poznavalci so prepričani, da je moč jedra mreže precej oslabljena – ZDA naj bi po lastnih besedah ubile 13 od 20 najbolj iskanih Al Kaidinih teroristov. Po nekaterih ocenah naj bi ideološko središče Al Kaide predstavljalo le še med 300 in 400 ljudi, skupine izven tega centra pa naj bi se precej okrepile.

Vodenje mreže je po njegovi smrti prevzel Ajman Al Zavahiri, vendar pa je bil Egipčan vedno sporna osebnost za številne znotraj organizacije. Al Zavahiri sicer še naprej ostaja vodja, voditelji različnih vej Al Kaide pa so mu zavezani s prisego. Hkrati je oblikoval majhno skupino poveljnikov z dolgim stažem, ki predstavljajo podobo Al Kaide v svetu s pomočjo objav videoposnetkov in govorov ter postavljajo splošno ideološko usmeritev organizacije.

Poleg sedeža Al Kaide v Pakistanu ali Afganistanu obstajajo uradna gibanja organizacije tudi v drugih državah, med drugim v Iraku, na severu Afrike in na arabskem polotoku. Milica Al Šabab, ki je podrejena Al Kaidi, je zelo dejavna v Somaliji. Obveščevalni podatki o tem, ali afganistanski talibani in v Nigeriji delujoča Boko Haram koordinirata svoje napade z Al Kaido, so si nasprotujoči. Za finančno najbolje stoječo vejo velja Al Kaida v Maghrebu, ki so jo zahodne obveščevalne službe zaradi dobičkonosnega tihotapljenja in ugrabitev dolgo razvrščale med kriminalne združbe, dokler ni lani zaradi orožja, ki je prihajalo iz Libije zgrabila priložnost in skušala prevzeti nadzor nad Malijem, kar ji je preprečila francoska intervencija.

Voditelji večine vej Al Kaide ali z njo povezanih skupin so bili člani Al Kaide ali bili na urjenju v Afganistanu. Podružnice med seboj dobro sodelujejo in si delijo borce. Člani Boko Harama so se urili v Maliju. Al Kaida na arabskem polotoku, ki je nastala leta 2009 z združitvijo savdske in jemenske veje, deli borce in znanje z Al Šababom. Jemenska veja je skušala podružnico ustanoviti tudi v Egiptu, kjer bi bil po mnenju poznavalcev Sinaj s slabim policijskim nadzorom idealno pribežališče za teroriste.

Skupina, ki jo vodi Al Zavahiri, je posebej dobro zastopana v Alžiriji, Maliju in Libiji, v Iraku pa naj bi bilo okoli tisoč članov Al Kaide. Islamisti so okrepili svoje položaje tudi med različnimi skupinami v Siriji, kjer je posebej močna džihadistična skupina Fronta Džabat Al Nusra (Fronta za zmago). Poznavalci pravijo, da skupina preostalemu svetu trenutno ne predstavlja nevarnosti, kar pa bi se z morebitnim padcem režima sirskega predsednika Bašarja Al Asada lahko spremenilo. V tem primeru bi bil lahko še posebej zaskrbljen Izrael, saj je skupina javno napovedala svojo namero, da napade judovsko državo.

Točnega števila privržencev Al Kaide na svetu ni, po nekaterih ocenah pa jih je okoli deset tisoč. Število članov in simpatizerjev skupin, ki z veseljem pomagajo Al Kaidi, pa je precej večje. To so skupine, nekakšen drugi krog okoli jedra Al Kaide, ki poudarjajo svoje lokalne korenine in ohranjajo svoje neodvisnost. Same se odločajo o svoji strategiji, vendar pa je še vedno veliko napadov načrtovanih na sedežu Al Kaide.

Število terorističnih napadov Al Kaide v zahodnih državah se je v zadnjih letih precej zmanjšalo, kar ustvarja vtis, da skupina ni več nevarna. Resnica je ravno obratna, svarijo analitiki. Al Kaida je namreč še vedno zelo aktivna v muslimanskem svetu, kjer je dobila krila zaradi arabske pomladi, kjer padci avtoritarnih režimov niso prinesli politične svobode in blaginje temveč šibke države (Libija, Tunizija, Jemen), nove politične nemire (Egipt), državljansko vojno (Sirija) ter krepitev islamistov. "Al Kaide ne smemo podcenjevati. Ob ključnih trenutkih se je vedno znala preobraziti," svari novinar in poznavalec Al Kaide Jasin Mušarbaš.