Petek, 25. 3. 2022, 22.32
2 leti, 8 mesecev
Nemški veličastni Stonehenge, ki je izginil z obličja Zemlje
Tannenberški spomenik so postavili po prvi svetovni vojni v Vzhodni Prusiji. Spomenik, katerega zunanja podoba se je med drugim zgledovala po slovitem britanskem Stonehengeu, je bil porušen med letoma 1945 in 1953.
Leta 1410 sta se v nekdanji Vzhodni Prusiji v bližini kraja, ki se mu je v nemščini reklo Tannenberg, spopadli združena poljsko-litovska vojska in Nemški viteški red. V bitki, ki je dokončno ustavila nemško srednjeveško ekspanzijo proti vzhodu, so zmagali Poljaki in Litovci. Na drugi strani je poraz za Nemce, še zlasti tiste bolj nacionalistično usmerjene, v poznejših stoletjih pomenil manjšo zgodovinsko travmo.
Bitka, po kateri je dobil ime športni klub Žalgiris
Poljaki bitki pri Tannenbergu rečejo bitka pri Grunwaldu, kar je po nemško Zeleni gozd. Litovci Zelenemu gozdu pravijo Žalgiris. Po tej bitki je torej pozneje dobil ime tudi sloviti litovski košarkarski klub iz mesta Kaunas.
Nemci so kraju Grunwald rekli Grünfeld. Grunwald je kraj med Tannenbergom (zdaj po poljsko Stebark) in Ludwigsdorfom (po poljsko Lodwigovo).
Bitka pri Tannenbergu leta 1914
Avgusta 1914, v času prve svetovne vojne, je v bližini poznosrednjeveške bitke pri Tannenbergu potekala še ena slovita bitka. Na eni strani so se bojevali Nemci, na drugi vojaki carske Rusije. Tokrat so bili Nemci zmagovalci.
Zgleda za tannenberški spomenik sta bila britanski Stonehenge in apulijski grad Castel del Monte.
Čeprav se je bitka v resnici odvijala v bližini kraja Allenstein (zdaj po poljsko Olsztyn), so jo zaradi propagandnih namenov preimenovali v bitko pri Tannenbergu (ta je 14 kilometrov od Allensteina). Tako je bitka iz leta 1914 v nemški zavesti postala nekakšno maščevanje za poraz leta 1410.
Spomenik padlim vojakom
Med letoma 1924 in 1927 so na kraju bitke pri Allensteinu postavili velik spomenik padlim vojakom v čast bitki pri Tannenbergu iz avgusta 1914 in bitki na Mazurskih jezerih iz septembra 1914.
Oblika spomenika oziroma spomeniškega kompleksa se je zgledovala po neolitskem Stonehengeu v Veliki Britaniji in srednjeveškem gradu Castel del Monte v Apuliji, ki ga je zgradil nemški cesar Friderik II.
Hindenburgova krsta
V spomeniškem kompleksu je bila od leta 1934 tudi krsta Paula von Hindenburga in njegove žene Gertrud. Von Hindenburg je bil eden od poveljnikov nemške cesarske vojske v bitki pri Tannenbergu, po vojni pa je bil od leta 1925 do svoje smrti leta 1934 predsednik Nemčije. Januarja 1933 je tudi podelil mandat vodji NSDAP Adolfu Hitlerju, da je ta lahko sestavil vlado.
Državniški pogreb Paula von Hindenburga, slovitega nemškega vojskovodje in dolgoletnega predsednika Weimarske republike, avgusta 1934 v Tannenbergu.
Januarja 1945, v času druge svetovne vojne, je umikajoča se nemška vojska na Hitlerjev ukaz delno porušila spomenik, krsti Paula in Gertrud von Hindenburg pa so umaknili na varno v Turingijo.
Poljaki dokončno uničijo spomenik
Ameriška vojska, ki je zasedla Turingijo ob koncu vojne, je krsti skupaj s krstami pruskih kraljev umaknila na zahod Nemčije. Krste so zdaj v cerkvi v kraju Marburg v nemški zvezni deželi Hessen.
Kraj, kjer je stal tannenberški spomenik, je po vojni pripadal Poljski. V letih 1952 in 1953 so Poljaki dokončno razgradili spomenik. Dele spomeniškega kompleksa so uporabili tudi kot material za gradnjo stavb v Varšavi.
Levji kip
Ohranil se je le kip leva, ki je skoraj 50 ležal v neki sovjetski vojašnici, leta 1993 pa so ga postavili pred mestno hišo v Olsztynu.
Videoposnetek o ostankih spomenika:
5