Petek, 21. 8. 2026, 20.04
3 ure, 40 minut
Nemška katastrofa. Prihajajo velike spremembe?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,44
Magdeburg je glavno mesto nemške zvezne dežele Saška - Anhalt, v kateri bodo 6. septembra pomembne volitve.
V vzhodni nemški deželi Saška - Anhalt bodo 6. septembra volitve, na katerih bo po javnomnenjskih napovedih močno zmagala desna AfD. Stranka pri prepričevanju volivcev v omenjeni zvezni deželi stavi zlasti na strah pred demografskim upadanjem nemškega prebivalstva, trdi nemška zgodovinarka Katja Hoyer.
"13. avgusta 1961 zjutraj so se Berlinčani zbudili in ugotovili, da je njihovo mesto razdeljeno. Vzhodnonemški režim je gradil Berlinski zid v obupanem poskusu, da bi preprečil odhod svojih prebivalcev. Od ustanovitve obeh nemških držav leta 1949 je to storilo že približno 2,5 milijona ljudi. Ko je zid leta 1989 mirno padel, se eksodus ni smel nadaljevati. Vendar se je zgodil, in to v uničujočem obsegu," v britanskem mediju Unherd piše Katja Hoyer.
Tudi po padcu Berlinskega zida se odseljevanje nadaljuje
65 let po postavitvi zidu so vzhodne nemške regije ujete v spirali depopulacije. Skoraj četrtina nekdanjih Vzhodnih Nemcev se je po združitvi Nemčije preselila na zahod ali v tujino. Večina jih je mladih, dobro izobraženih in žensk. Za seboj je pustila regijo, ki je zdaj najstarejša v Nemčiji, z eno najnižjih stopenj rodnosti, številne skupnosti pa opazujejo, kako šole, igrišča, klubi in tradicije počasi izginjajo, poudarja zgodovinarka.
Čeprav so se zavedale obsega demografskega zloma, so ga uveljavljene nemške stranke običajno obravnavale kot ekonomsko vprašanje, obenem pa kot rešitev predlagale množično priseljevanje: če nimate dovolj ljudi, jih preprosto uvozite. Toda volivci na vzhodu Nemčije demografskega upada ne vidijo kot pomanjkanje delovne sile, ampak vidijo, da svet, ki ga poznajo, izginja, kar jih navdaja s pesimizmom.
Razlogi za vzpon desnih populistov?
"Uveljavljeni politiki so to tesnobo na lastno odgovornost ignorirali in celo omalovaževali. Zdaj desničarski populisti s spektakularnim uspehom stopajo v to praznino. Nemški vzhod ni edini primer takšne dinamike, je pa še posebej močan," pojasnjuje Hoyerjeva.
Po javnomnenjskih anketah bi lahko v Saški - Anhaltu AfD dobila celo absolutno večino sedežev v deželnem parlamentu. AfD v Saški - Anhaltu vodi Ulrich Siegmund.
"Ena stvar, ki je vzhod še posebej močno prizadela, je bila hitrost sprememb. Ko sem se leta 1985 rodila v Vzhodni Nemčiji, se je rodnost začela zmanjševati, vendar je bila še vedno nad 1,7 otroka na žensko. Moja družina je bila precej tipična z dvema otrokoma. V Zahodni Nemčiji je bila rodnost že pri 1,3 – skoraj enako kot danes v združeni Nemčiji. Na območju nekdanje Vzhodne Nemčije pa je zdaj le 1,2. V vzhodni zvezni deželi Saška - Anhalt, kjer se je leta 1990 rodilo skoraj 32.000 otrok, se je lani rodilo manj kot 12.000 dojenčkov – najnižja številka v zgodovini."
Težave vladajoče CDU
V Saški - Anhaltu bodo volivci 6. septembra odšli na volišča in izvolili nov deželni parlament. Deželno vlado trenutno vodijo desnosredinski Krščanski demokrati (CDU), tako kot večino časa od leta 1990. Njihova kampanja se osredotoča na običajna vprašanja: delovna mesta, kriminal, izobraževanje, socialno varstvo, migracije, zdravstveno varstvo.
V njihovem predvolilnem manifestu so omenjene demografske spremembe, a zgolj kot dejstvo, ki ga je treba upravljati, ne pa obravnavati – kaj šele obrniti. Volivci se zdijo neprepričani. Ankete kažejo, da ima CDU trenutno približno 23 odstotkov podpore, kar je za okoli 14 odstotkov manj kot na prejšnjih volitvah.
AfD svari pred padajočo rodnostjo
Nasprotno pa ima Alternativa za Nemčijo (AfD), katere vejo v Saški - Anhaltu so domače obveščevalne službe uvrstile med skrajno desno, trenutno 43 odstotkov, kar je zelo blizu absolutne večine sedežev v deželnem parlamentu. Ostro so se izrekli glede vprašanja padajoče rodnosti. Pravzaprav je to prva točka v njihovem programu.
"Nemčija trpi zaradi množičnega upada prebivalstva," pišejo v prvi povedi prvega poglavja predvolilnega programa AfD. "Kar v politični razpravi imenujejo 'demografske spremembe', ni nič manj kot staranje in izumrtje nemškega naroda." Besedilo nadaljujejo s trditvijo, da se vladajoče stranke že desetletja zavedajo obsega problema, vendar jim manjka "politične volje ali poguma, da bi sprejele ukrepe, ki bi bili potrebni za obrnitev trenda".
Nemška tesnoba zaradi nacistične preteklosti?
Kot piše Hoyerjeva, je jezik AfD morda oster, vendar se stranka ne moti, ko namiguje, da uveljavljene stranke ideja o razpravi o izrecni politiki spodbujanja rodnosti spravlja v nelagodje.
Katya Hoyer je nemška zgodovinarka, ki od leta 2010 živi v Veliki Britaniji. Do zdaj je objavila tri odmevne knjige o nemški zgodovini: o Nemškem cesarstvu med letoma 1871 in 1918, o komunistični Vzhodni Nemčiji in o Weimarski Nemčiji.
"Kot pri številnih drugih temah so tudi razprave o demografiji polne edinstveno nemških tesnob. Država, v kateri so nacisti nekoč pripenjali medalje na prsi posebej plodnih mater, si ne želi, da bi se še kdaj dogajalo kaj podobnega."
Nemški politiki o priseljevanju kot rešitvi za upad prebivalstva
Glede na to zgodovinsko ozadje ni presenetljivo, da danes le malo nemških politikov želi razpravljati o upadu prebivalstva kot o čem drugem kot nespremenljivem dejstvu. Veliko varneje je na ljudi gledati kot na delavce ali blago, kar omogoča "dopolnjevanje" manjkajočih mladih s priseljevanjem, piše Hoyerjeva.
"Prav tako je bila predstavljena begunska kriza leta 2015, ko je Nemčija sprejela več kot milijon ljudi. Kot je leta 2016 zapisal Nemški ekonomski inštitut, 'priseljevanje beguncev pomlajuje nemško prebivalstvo'. Podobne trditve regionalnih vlad slišite še desetletje pozneje."
Tesnoba med Vzhodnimi Nemci?
Hoyerjeva pravi, da večina ljudi, ki jih sreča, ko se vrne v nekdanjo Vzhodno Nemčijo, nima težav z nadzorovano delovno imigracijo – dokler se priseljenci kulturno integrirajo in se naučijo govoriti nemško. Vendar v tem ne vidijo odgovora na upad prebivalstva.
"Ravno nasprotno: vidijo, kako njihovi otroci odhajajo in kako rodnost strmo pada, čeprav se je število tujih državljanov v Saški - Anhaltu od leta 2015 podvojilo. Priseljenci so v povprečju 18 let mlajši od lokalnega prebivalstva, medtem ko je imela četrtina otrok, rojenih v Saški - Anhaltu leta 2025, matere, ki so tuje državljanke. To bolj spodbuja kot lajša tesnobo zaradi družbenih in kulturnih sprememb, ne glede na to, kaj trdijo uveljavljene stranke."
Ali uveljavljene stranke prepuščajo volivce AfD?
S poudarjanjem priseljevanja, medtem ko demografsko tesnobo Nemčije v celoti prepuščajo AfD, glavne stranke izgubljajo veliko podpore, je prepričana zgodovinarka.
"In ne samo v Nemčiji: od Madžarske do Poljske je pronatalizem v veliki meri desničarsko populistična skrb. Seveda se zdi, da pronatalizem večinoma ne deluje: AfD bi se lahko izkazala za neuspešno s svojimi prizadevanji v Saški - Anhaltu, če bi tam prišla na oblast. Celo agresivna politika nacistov je v mirnem času le nekoliko povečala rodnost, preden je po letu 1939 znova strmoglavila."
"Kaj dejansko storiti glede upada prebivalstva sredi spreminjajočih se življenjskih slogov in spolnih vlog, ostaja zapleteno vprašanje. Vendar je mogoče priznati pomisleke in razpravljati o problemu, ne da bi zdrsnili v rasno usmerjeno ali prisilno politiko (iz časov nacistične, op. p.) preteklosti. Če prevladujoči politiki nočejo najti odgovorov na to zapleteno demografsko vprašanje, potem bodo to storili politični obrobneži brez njih," sklene Hoyerjeva v Unherdu.
