Sreda, 30. 6. 2021, 16.20
2 leti, 9 mesecev
Franku Simatoviću in Jovici Stanišiću 12 let zapora
Vojni zločini: Nekdanja srbska obveščevalca obsojena na zaporno kazen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,24
1
Jovico Stanišića so obsodil na 12 let zapora zaradi sodelovanja pri vojnih zločinih na Hrvaškem in v BiH med letoma 1991 in 1995.
Sodni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je danes na ponovljenem sojenju nekdanja vodilna moža srbske varnostne službe Franka Simatovića in Jovico Stanišića obsodil na po 12 let zapora zaradi sodelovanja pri vojnih zločinih na Hrvaškem in v BiH med letoma 1991 in 1995. Gre za prvostopenjsko razsodbo.
Mehanizem je 71-letnega Simatovića in njegovega vrstnika Stanišića obsodil na zaporno kazen zaradi pregonov, umorov, prisilnega premeščanja in deportacij, ki so bili storjeni proti nesrbskem prebivalstvu v Bosanskem Šamcu v BiH leta 1992. Ostale navedbe iz obtožnice, ki vključujejo tudi obtožbe za druge vojne zločine v BiH kot tudi na Hrvaškem med letoma 1991. in 1995, je sodišče danes zavrnilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Zgolj za pomoč pri vojnih zločinih, ne pa tudi za načrtovanje vojnih zločinov
Sodni svet je Simatovića in Stanišića obsodil zgolj za pomoč pri vojnih zločinih, ne pa tudi za načrtovanje vojnih zločinov. Kot so ob tem sporočili v Haagu, sodišče ni nedvomno ugotovilo, da sta bivša srbska obveščevalca sodelovala pri skupnem zločinskem podvigu, katerega cilj je bila trajna in nasilna odstranitev nesrbskega prebivalstva iz delov BiH in Hrvaške, kot je to trdilo tožilstvo.
Predsedujoči senatu, sodnik Burton Hall je med izrekom kazni povedal, da so na ponovljenem sojenju ugotovili, da so srbske sile storile vojne zločine proti nesrbskem prebivalstvu tudi v nekaterih drugih občinah v BiH kot tudi na Hrvaškem, a predstavljeni dokazi niso nedvomno potrdili odgovornosti Simatovića in Stanišića. Prav tako so bili predstavljeni dokazi o skupnem zločinskem podvigu z namenom trajnostne odstranitve nesrbskega prebivalstva z določenih območjih BiH in Hrvaške, a, kot je dejal Burton, ni bilo nedvomnega sklepa o sodelovanju obtožencev pri teh načrtih.
Tožilstvo je zahtevalo dosmrtni zapor za oba, obramba pa oprostilno sodbo, kot je bilo na prvem sojenju. Stanišić in Simatović sta trenutno v priporu v Haagu.
Tožilstvo je trdilo, da sta se Stanišić kot vodja srbske varnostne službe in Simatović kot bivši poveljnik enot za posebne namene od aprila 1991 do decembra 1995 udeležila združenega zločinskega podviga na čelu s tedanjim predsednikom države Slobodanom Miloševićem z namenom, da bi odstranili večino Bošnjakov in Hrvatov iz delov BiH in Hrvaške. S tem načrtom so bili seznanjeni tudi takratni srbski voditelji v BiH in na zasedenih območjih na Hrvaškem.
Današnja nepravnomočna sodba tako ni potrdila ključne vloge nekdanjega političnega in vojaškega vrha v Beogradu pri organiziranju in vodenju sil, ki so storile vojne zločine v BiH in na Hrvaškem.
Tožilstvo je zahtevalo dosmrtni zapor za oba
Tožilstvo je zahtevalo dosmrtni zapor za oba, obramba pa oprostilno sodbo, kot je bilo na prvem sojenju. Stanišić in Simatović sta trenutno v priporu v Haagu. Oba sta bila na začasni prostosti v Srbiji, v haaški pripor pa sta se vrnila prejšnji teden, da bi se udeležila današnjega izreka razsodbe.
Po pravnomočnosti sodbe bodo sklenjeni vsi postopki, ki jih je sprožilo nekdanje Mednarodnega sodišče ZN za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije (ICTY), končal pa MICT.
Postopek proti Simatoviću in Stanišiću se je sicer začel leta 2003, ko je tožilstvo ICTY vložilo obtožnico proti njima, istega leta pa so ju nato prijeli. Po sodnem procesu ju je haaško sodišče 30. maja 2013 oprostilo, ker ni bilo dovolj dokazov, da sta pošiljali srbske enote na Hrvaško in v BiH z namenom, da bi zagrešili vojne zločine. A v prizivnem postopku je sodišče decembra 2015 oprostilni sodbi razveljavilo in jima odredilo ponovno sojenje. Začelo se je 13. junija 2017 in se po koncu dela sodišča v istem letu nadaljevalo v okviru rezidualnega mehanizma MICT.
V BiH delno zadovoljni s sodbo proti nekdanjima srbskima obveščevalcema, na Hrvaškem nezadovoljni
Žrtve vojne v BiH so delno zadovoljne z razsodbo, ki jo je danes izrekel sodni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu nekdanjima vodilnima predstavnikoma srbske varnostne službe Franku Simatoviću in Jovicu Stanišiću. V Zagrebu so nezadovoljni z današnjo prvostopenjsko razsodbo.
"Bolje je, da sta vsaj nekako obsojena, saj sta bila na prvem sojenju oproščena. Nekdo ščiti Srbijo pred odgovornostjo, čeprav vsi vemo, da je Srbija sodelovala v agresiji", je v odzivu dejala Lada Hotić iz Združenja mater Srebrenice. Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, je Hotićeva še dejala, da so v združenju delno zadovoljni z današnjo razsodbo.
Hrvaški premier Andrej Plenković je po objavi sodbe novinarjem povedal, da sta bila Stanišić in Simatović med ključnimi osebami pri izvajanju velikosrbske politike in agresije na Hrvaško in BiH ter sodelovala pri najbolj grozljivih zločinih, ki so se dogajali v Vukovarju in Škabrnji na Hrvaškem ter v Srebrenici v BiH.
Hrvaški premier Andrej Plenković je po objavi sodbe novinarjem povedal, da sta bila Stanišić in Simatović med ključnimi osebami pri izvajanju velikosrbske politike in agresije na Hrvaško in BiH ter sodelovala pri najbolj grozljivih zločinih, ki so se dogajali v Vukovarju in Škabrnji na Hrvaškem ter v Srebrenici v BiH.
"Verjamemo, da bo prizivno sodišče sprejelo njuno vlogo v teh procesih na ustrezen način. Torej, pozdravljamo ta del (današnje sodbe), a ne morem povedati, da smo zadovoljni in da je izrečena pravična sodba glede njune vloge v 90. letih", je še dejal Plenković.
S hrvaškega ministrstva za pravosodje in upravo so poslali podobno sporočilo za javnost, v katerem so izrazili nezadovoljstvo s sodbo Stanišiću in Simatoviću. Menili so, da sodba ne odraža njune resnične vloge med velikosrbsko agresijo na Hrvaško in BiH.
V beograjskih odvetniških krogih med drugim ocenjujejo, da je današnja sodba "salomonska rešitev".
Obramba Simatovića nezadovoljna z razsodbo
Srbski odvetnik Mihajlo Bakrač je izrazil nezadovoljstvo, ker je bil njegov klient, Simatović v Haagu obsojen na 12 let zapora zaradi vojnih zločinov v BiH. V beograjskih odvetniških krogih med drugim ocenjujejo, da je današnja sodba "salomonska rešitev".
Bakrač je po sodbi dejal, da je pričakoval oprostilno sodbo kot na prvem sojenju. Povedal je, da je nezadovoljen s sodbo, a je kot dobro ocenil, da je senat zavrnil 97 odstotkov obtožnice. Poudaril je, da ni potrjen skupni zločinski podvig, niti podpora obsojencev vojnim zločinom na Hrvaškem, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.
Kot je dodal, "sta Simatović in Stanišić obsojena samo zaradi tega, ker sta vedela za zločinski namen udeležencev skupnega zločinskega podviga, medtem ko sodni senat ni imel dokazov za obtožbe, da sta poveljevala in kar koli usmerjala". Menil je, da sta sodba in višina zaporne kazni kompromisna rešitev, ker Simatoviću manjka le nekaj mesecev od dve tretjini prestane kazni, kar je pogoj za pogojno izpustitev na prostost.
1