Spotkast
Petek, 2. 10. 2026, 7.43
2 dneva, 12 ur
Po diagnozi raka je naredila 220 tisoč korakov. Danes ima za druge ženske pomembno sporočilo.
Romana Naglič je prebolela raka dojk, prehodila del Camina in postala obraz letošnje rožnate kampanje ModriFon. V Spotkastu z Evo Cimbola odkrito govori o trenutkih, ko se življenje razdeli na prej in potem, ter o tem, kaj je našla na drugi strani.
"Obstajajo trenutki, ki življenje razdelijo na prej in potem." S temi besedami je voditeljica Eva Cimbola začela novo epizodo Spotkasta, njena gostja Romana Naglič pa bi težko našla primernejši opis svoje izkušnje.
Diagnoza raka dojk ji je v nekaj trenutkih vzela občutek, da ima življenje pod nadzorom. Sledili so zdravljenje, negotovost, strah in vprašanja, na katera včasih ni mogoče odgovoriti takoj. Toda pogovor ni samo zgodba o bolezni, temveč pogovor o življenju po njej.
O tem, kako se ponovno naučiti zaupati svojemu telesu. Kako si dovoliti počivati brez slabe vesti. Kako ločiti ljudi, ki nas zares bogatijo, od odnosov, ki jih vzdržujemo iz navade. In kako lahko človek, ki mu je bila hoja nekoč dolgočasna, nekega dne na Caminu naredi več kot 220 tisoč korakov. Romana je danes članica Združenja Europa Donna Slovenija, ena od štirih Slovenk, ki so se udeležile evropskega rožnatega pohoda Camino Walk for Life, ter letošnji obraz rožnate kampanje Samsung ModriFon oktobra. A do te točke ni prišla po ravni poti.
Ko se življenje "razbije na mikrokoščke"
Romana v pogovoru z Evo diagnoze ne olepšuje. Prav tako ne govori o tem, da bi morali biti bolniki v vsakem trenutku močni in pozitivni. "V bistvu se ti življenje zruši na mikrokoščke. Naenkrat nimaš več trdnih tal pod nogami. Naenkrat nimaš več nadzora nad življenjem, za katerega si verjel, da ga imaš."
Izkušnjo primerja s ponovnim sestavljanjem samega sebe.
"Tako kot sistemsko zdravljenje raka ali kemoterapija zruši imunski sistem zato, da ga ponovno zgradi, se mi zdi, da se tudi na mentalnem področju do obisti slečeš in potem moraš nekako začeti na novo." Prav o tem "na novo" teče velik del pogovora. Kaj ostane pomembno, ko se stvari, za katere smo še včeraj verjeli, da so nujne, nenadoma zdijo precej manj pomembne? Pri Romani se je spremenilo marsikaj.
MasterChef brez zlaganja perila
Pred boleznijo je bila, kot pravi sama, zelo opravilna. Služba, obveznosti, ljudje, naloge. Občutek, da je treba ves čas nekaj narediti in svojo koristnost vedno znova dokazovati. Danes na to gleda drugače. Ne čuti več potrebe po nenehnem dokazovanju.
"Ni mi več pomembno, da sem vsak trenutek opravilna za to, da opravičujem svoj obstoj. Če želim, pogledam tudi MasterChefa brez slabe vesti. Brez zlaganja perila, brez zlaganja posode."
Morda se sliši kot majhna sprememba. A za človeka, ki je bil vajen svojo vrednost meriti skozi opravljeno delo, je lahko ura na kavču precej velika stvar.
Romana v Spotkastu odkrito spregovori tudi o tem, kateri odnosi so po bolezni ostali, kateri so odpadli ter zakaj danes veliko lažje reče ne. Neka druga stvar pa je postala vedno bolj prisotna in pomembna. Hoja.
Ženska, ki ji je bila hoja dolgočasna, je odšla na Camino
Romana se ob tem delu svoje zgodbe nasmehne. "Hodila pa nisem nikoli, ker se mi je zdela hoja dolgočasna." Po diagnozi je prav hoja postala ena od dejavnosti, ki jih je lahko počela in pri kateri je našla prostor zase. Ko se je pozneje pridružila Europi Donni in v njeni gibalni sekciji zagledala vabilo na evropski Camino Walk for Life, se je odzvala takoj.
"Jaz hočem Camino. Jaz moram iti."
Med prijavljenimi so izbrali štiri Slovenke. Romana je bila ena izmed njih. Na rožnatem Caminu je po podatkih kampanje v šestih dneh naredila 220.178 korakov, štiri slovenske predstavnice pa skupaj več kot 880 tisoč. Toda številke so le en del zgodbe.
Kar na fotografijah s Camina ni vidno
Na fotografijah se vidijo poti, nasmehi in rožnate Jakobove školjke. Težje pa je ujeti občutek, o katerem Romana pripoveduje Evi. Na pot se je podala skupaj z ženskami iz različnih evropskih držav, ki jih je povezovala podobna življenjska izkušnja. In prvič po dolgem času se je zgodilo nekaj, česar ni pričakovala.
"Prvič po desetih mesecih zjutraj nisem pomislila na to, da vstajam iz postelje po preživetem raku. Samo z otroško radovednostjo me je zanimalo, kaj bom doživela tisti dan, s kom se bom družila, s kom bom hodila."
Morda prav ta stavek najbolje pojasni, zakaj Camino v Romanini zgodbi ni zgolj športni dosežek. Koraki niso bili beg pred izkušnjo bolezni. Bili so koraki naprej.
Rožnati oktober z obrazom ženske, ki pozna obe strani zgodbe
Romanina pot se letos nadaljuje tudi v rožnatem oktobru, mesecu ozaveščanja o raku dojk. Postala je obraz letošnje rožnate kampanje Samsung ModriFon oktobra, s katero Telekom Slovenije skupaj s Samsungom že devetnajsto leto zapored podpira Združenje Europa Donna Slovenija pri ozaveščanju o pomenu preventive in zgodnjega odkrivanja raka dojk.
Telekom Slovenije in Samsung tudi letos Europi Donni namenjata deset tisoč evrov za nadaljnje aktivnosti in ozaveščanje. Zakaj se je Romana odločila svojo zgodbo in obraz izpostaviti javnosti? Odločitev ni bila povsem samoumevna.
"Na začetku mi je to predstavljalo velik izziv in absolutno sem šla iz svoje cone udobja. Ampak ko je prišlo povabilo, sem ga z obema rokama zagrabila, ker gre za ozaveščanje o raku na dojkah, ker gre za večjo stvar kot samo moje običajno življenje."
Predvsem pa želi drugim ženskam povedati nekaj, kar lahko iz prve roke pove nekdo, ki je diagnozo že slišal.
"Želim dati vedeti, da se poberemo tudi po takih diagnozah in preizkušnjah. Želim, da ženske vedo, da res obstaja tudi življenje po tem. Čeprav nas je strah, da se ponovi."
Za en dan je postala "zvezda"
Kampanja je Romani prinesla še eno prvo izkušnjo. Profesionalno fotografiranje in prvo profesionalno ličenje. Tudi o tem pripoveduje z značilno vedrino:
"Za en dan sem postala zvezda, če se tako izrazim. Posnetih je bilo 500 fotografij po res prvem uradnem mejkapu. Eno uro so me ličili. Moram reči, da je bilo vrhunsko narejeno. Pomladili so me za deset let."
Fotografije pa prinašajo bistveno pomembnejše sporočilo. Rožnati oktober je opomnik na pomen skrbi zase, spremljanja svojega zdravja, odzivanja na povabila v presejalne programe in pravočasnega posveta z zdravnikom ob spremembah.
Romana je v pogovoru posebej hvaležna programu DORA, saj je bila njena tvorba netipna in je ne zdravnik ne sama ni mogla zatipati. Zato zgodnje odkrivanje v njeni pripovedi ni le splošno priporočilo, temveč povsem življenjsko in zelo osebno doživetje.
Vsak korak šteje
Hoja je postala tudi simbol letošnje kampanje. Europa Donna, Telekom Slovenije in Samsung z različnimi aktivnostmi spodbujajo gibanje, druženje in preventivo, Romana pa to sporočilo dobesedno prenaša s svojimi koraki.
Camino je bil eden izmed njih. Rožnati pohod na Veliko planino je naslednji.
Toda za pomemben korak ni treba prehoditi dvajset kilometrov. Lahko je odziv na vabilo na pregled. Odločitev, da se po dolgem času spet premaknemo. Pogovor z nekom, ki razume. Ali pa trenutek, ko človek po težkem obdobju prvič naredi nekaj samo zase.
Kaj pravzaprav pomeni biti močan?
Romanina zgodba seveda ni samo Camino, kampanja in rožnati oktober.
Z Evo Cimbola se dotakneta tudi trenutka diagnoze, odnosa z odraslima otrokoma, zdravljenja in njegovih posledic, spremenjene telesne podobe, strahu pred ponovitvijo bolezni, psihološke pomoči in precej neprijetnega pritiska, ki ga lahko prinese dobronamerni stavek: "Samo pozitivna moraš biti."
Romana ob tem ponudi precej drugačen pogled na moč. Moč ni odsotnost strahu ali solz. Ampak sposobnost, da se vedno znova pobereš.
"Prišla sem do tega, da je moč v tem, kako hitro oziroma kolikokrat se pobereš po takšnih šibkih trenutkih."
Več pa je vredno slišati iz njenih ust.
Koliko stvari v življenju počnemo zato, ker jih zares želimo, in koliko zato, ker imamo občutek, da jih moramo? Romana je za odgovor na to vprašanje potrebovala veliko težjo preizkušnjo, kot bi si jo kdorkoli želel.
Danes pa dela nekaj zelo preprostega. Hodi. Bere. Kdaj pogleda MasterChefa. In si brez slabe vesti vzame čas zase. Tudi to je življenje po diagnozi.
