Napeto ozračje pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami v Iranu

Pred štirimi leti so namreč protestniki po volitvah zaradi poraza Mira Hoseina Musavija, glavnega nasprotnika Mahmuda Ahmadinedžada, preplavili ulice Teherana, Musavijevo "zeleno gibanje" pa se je večkrat tudi spopadlo s policijo. Ahmadinedžadove izvolitve za drugi mandat opozicijski kandidati niso priznali, zaradi česar so na ulicah Teherana izbruhnili množični protesti, ki jih je režim nato krvavo zatrl.

Od 686 predsedniških kandidatov potrjenih samo osem Vzrok za nove napetosti in najverjetneje tudi predhodni izhod iranske policije na ulice je tokrat odločitev iranskega sveta varuhov, da zavrne kandidaturo za predsednika nekdanjega predsednika Akbarja Hašemija Rafsandžanija. Konservativni državni mediji so poročali, da je bila Rafsandžanijeva kandidatura zavrnjena, ker naj bi bil preveč šibek, da vodi državo. Njegovi podporniki so tovrstne argumentacije odločno zavrnili.

Konservativni časopis Kayhan je že pred tem pozval svet, da njegovo kandidaturo zavrne, saj je postal glavni kandidat opozicije in sovražnikov države. "Na plečih sveta stoji resna in božja odgovornost. Akbarja Hašemija Rafsandžanija mora odrešiti nevarne vabe, s katero ga lovijo tuji sovražniki in domači sodelavci," so zapisali. Iz urada nekdanjega predsednika so odgovorili, da so se njegovi nasprotniki zatekli k izmišljevanju novic, da bi omadeževali njegov ugled

Rafsandžanijeva diskvalifikacija buri duhove Rafsandžanijeva diskvalifikacija je prišla kot presenečenje tudi za njegove številne podpornike, ki so predvidevali, da bo potrjen, ker je igral pomembno vlogo vzpostavitvi islamske republike in je eden od najbolj izkušenih politikov v državi. "Rafsandžani je igral pomembno vlogo pri vzpostavitvi islamske republike. Njegova diskvalifikacija postavlja pod vprašaj osnovne temelje revolucije in načela vladanja v islamski republiki," je povedal vodja njegove kampanje Ali Motahari.

Rafsandžani, predsednik Irana v letih od 1989 do 1997, je veljal za kandidata, ki bi lahko pridobil podporo reformnih sil v državi – potem ko sta dva reformistična kandidata še vedno v hišnem priporu zaradi zadnjih predsedniških volitev pred štirimi leti in nasilja, ki je sledilo. Nekateri analitiki namigujejo, da se je Rafsandžani iranskemu verskemu poglavarju, ajatoli Aliju Hameneju, ki tudi imenuje iranski svet varuhov, zameril, ker se ob demonstracijah leta 2009 ni dovolj odločno postavil na stran Mahmuda Ahmadinedžada in nasproti zeleni revoluciji. V tej luči zato še bolj bega druga zavrnjena kandidatura.

Zavrnjen tudi Ahmadinedžadov kandidat Svet je namreč zavrnil tudi kandidaturo tesnega sodelavca aktualnega predsednika Rahima Mašeija, ki ga je Hamenej sicer pred tem že večkrat opozoril, da postavlja Iran pred islam in da mu ni dovolj zvest. Nad odločitvijo so bili zelo razočarani njegovi podporniki. Nekaj najbolj glasnih, ki so svoje nezadovoljstvo izrazili tudi na ulici, je policija aretirala in izprašala, blokirane pa so bile tudi tri Mašeiju naklonjene spletne strani. Gre za neposreden udarec na Ahmadinedžada, ki je napovedal pritožbo, čeprav pritožba na odločitev sveta dejansko ni mogoča.