Ponedeljek, 3. 11. 2014, 11.18
8 let, 8 mesecev
Najnevarnejša mesta na svetu
Pretekli mesec je bil v honduraškem mestu San Pedro Saul relativno miren. V obračunu med policijo in skupino preprodajalcev je umrl 15-letnik. Našli so prerešetano truplo moškega. Ubili so dva odvetnika. Trgovca so umorili v njegovem avtomobilu, doma pa še očeta in sina. Politik je preživel poskus atentata, na ulicah pa so našli mrtvih dvanajst ljudi.
Glede na statistiko so ugotovili, da je v tem mesecu padlo število umorov v mestu. A kljub temu je to mesto na svetu, kjer je na število prebivalcev največ umorov. Letno se jih zgodi 1.200, kar je 169 umorov na sto tisoč prebivalcev, mnogo več kot v mestih Severne Amerike, Johannesburgu, Lagosu ali Sao Paulu. V Londonu se na primer letno zgodi le 1,3 umora na sto tisoč prebivalcev.
"V mestu živi hudič. Tukaj ljudi ubijajo kot piščance," je lani za Guardian o svojem mestu dejal eden od prebivalcev San Pedro Saula.
Toda v zadnjem času raziskovalci opozarjajo, da vzrok za visoko stopnjo kriminala ni le trgovina z drogami, temveč tudi hiter ubrani razvoj, ki so ga doživela ta mesta. To pa se kaj hitro lahko zgodi tudi v drugih predelih sveta. Mesta Latinske Amerike so se v zadnjih 20 letih spremenila iz provincialnih mest v megalomanske metropole.
"Hitreje ko se mesto širi, večja je verjetnost, da bodo mestne oblasti izgubile nadzor in bodo oborožene tolpe prevzele nadzor nad urbano organizacijo," je zatrdil Robert Muggah, direktor raziskovalnega inštituta Igarape iz Brazilije.
V eseju v reviji Environment and Urbanization je zapisal, da je hitrost urbanizacije mest ključni dejavnik mestnega nasilja. Dotok ljudi in večanje prebivalstva sta hitrejša, kot je prilagajanje mestne infrastrukture in služb. "Hitra urbanizacija pomeni neorganizacijo in ustvari prazen prostor za kriminal," je zapisal raziskovalec.
Združeni narodi že nekaj let opozarjajo, da najnevarnejša niso več le mesta na vojnih območjih. Ocenjujejo, da je letno v mestih ubitih okoli 480 tisoč ljudi, večinoma s strelnim orožjem, medtem ko na vojnih območjih letno umre okoli 60 tisoč ljudi.
"Nekatera urbana območja so postala nova ozemlja spopadov in nasilja. Kronično nasilna mesta, kot so Abidžan, Kingston, Grozni in Mogadiš, so postala sinonim za novo obliko oboroženega spopada. V vseh od njih se na območjih intenzivne naseljenosti dogaja vojna med državo in oboroženimi kriminalnimi skupinami," je razložil Kevin Savage, raziskovalec londonskega Overseas Development Institut.
Pred stoletjem je v mestih živelo le pet odstotkov ljudi. Združeni narodi ocenjujejo, da bo čez 30 let skoraj 70 odstotkov svetovne populacije živelo v mestih. Samo v Afriki se bo v mesta preselilo okoli 440 milijonov ljudi, v Latinski Ameriki in na Karibih še dodatnih 200 milijonov. Ljudje se ne bodo priseljevali v velika mesta, temveč v manjša, kot je bil nekoč San Pedro Saul, ta pa se bodo lahko spremenila v trdnjave nasilja.