Najmočnejši človek Bližnjega vzhoda

Imenujejo ga najbolj nevaren mož Bližnjega vzhoda. Na listi Združenih držav Amerike je vpisan kot terorist. A v Iranu je legenda, o njem na televiziji predvajajo dokumentarne filme, razglasili so ga za "živega mučenika revolucije".

Še do pred kratkim je bilo težko najti njegovo fotografijo, saj je bil vedno v ozadju. Kasem Solejmani je namreč poveljnik elitnih enot iranske revolucionarne garde KUDS, zadolženih za operacije v tujini. KUDS so iranska različica ameriških tjulnjev. Pridejo, opravijo naročeno in odidejo, ne da bi sploh kdo opazil, da so bili tam. V boj proti kalifu Ibrahimu Pred dnevi je Kasem Solejmani postal novica dneva na Bližnjem vzhodu, ker so ga videli v Bagdadu. Tja naj bi prišel skupaj še z desetimi pripadniki elitnih enot. Sprejeli naj bi ga kot šejka, a mirni vojni taktik je z mislimi že pri svoji nalogi: iraški vladi je prišel na pomoč v boju proti islamistom.

Iraška vlada bolj kot na Zahod računa prav nanj. Kasem Solejmani je trenutno najmočnejše šiitsko orožje. Pomagal naj bi pri rekrutaciji šiitskih prostovoljcev, ki bi skupaj z vladno vojsko zaustavili sunitske islamiste. Tako se bo boril proti trenutno najbolj nevarnemu človeku na Bližnjem vzhodu Abu Bakr Al-Baghdadiju ali kalifu Ibrahimu, vodji organizacije ISIL.

Spremenil tok sirske vojne Morebiti ima iraška vlada celo prav, ko vse stavijo na Kasema Solejmanija. Njegov življenjepis je poln uspehov. Zadnji na listi je preobrat sirijskega konflikta, ko je s pomočjo sirijskemu predsedniku zaustavil začetni nalet upornikov in vojno v Siriji ponovno obrnil v prid Asada Al Bašarja.

V sirske boje so ga poslali po dolgotrajnih prošnjah Sirije svojim iranskim zaveznikom. Po prihodu na sirijska bojišča je takoj izkoristil svoje zveze s Hazbolahom. V devetdesetih letih jim je namreč pomagal formirali milice, tako da so mu zdaj uslugo vrnili z nekaj tisoč borci, ki so jih poslali v Sirijo. Šiitsko zavezništvo je delovalo in sunitske upornike so pregnali iz najpomembnejših mest, tok vojne v Siriji pa se je spremenil: predsednik je ostal na oblasti, državljanska vojna traja že leta. Bliskovita vojaška kariera Solejmani je v desetletjih služenja iranski gardi in specialnih nalog, ki jih je opravljal, pridobil sloves pretkanega stratega. V gardo je stopil leta 1979 takoj po padcu režima šaha Reze Pahlavija. Takoj so ga poslali na severozahod države, kjer je pomagal zadušiti kurdski upor. V enem letu si je pridobil čin poročnika in ko je Irak napadel Iran leta 1980, je bil že poveljnik 44. divizije.

Tedaj še ni dopolnil trideset let in do konca osemletne vojne je dobil status vojnega heroja. Za sina kmeta, v mladih letih občasnega zidarja in sledilca potujočega pridigarja, je bila to res bliskovita vojaška kariera. Morebiti je imel pri tem veliko zaslug prav potujoči pridigar Hodžat Kamjab, ki ga je Solejmani sledil kot mladenič, in je bil posebno priljubljen pri tedanjem vrhovnem voditelju Irana ajatolahu Homeiniju. Američanom zaveznik in sovražnik Ironično je, da čeprav je zdaj na ameriški listi teroristov, so Američani leta 2011 potrebovali njegovo pomoč. Tedaj je že več kot deset let vodil odrede KUDS in prekalil se je z delovanjem v Libanonu, Jemnu in Iraku, pač povsod, kje je Iran v skladu z zavezništvom poslal pomoč svojih specialnih enot.

Ko so Američani leta 2011 napadli Afganistan, so za pomoč zaprosili tudi Iran, ki je imel interes zaustaviti radikalni sunitski islamizem Talibanov. Teheran in Washington sta sklenila zavezništvo in Solejmani je pomagal odrediti cilje bombardiranja Afganistana. Poznavanje afganistanskega terena si je pridobil med službovanjem v obmejni iranski provinci Kerman, kjer je bil uspešen v boju proti trgovini z opijem, ki poteka iz Afganistana proti Evropi. Po njegovi zaslugi naj bi Američani ujeli tudi nekaj visokih predstavnikov Al Kaide.

A kaj, ko je bil pet let pozneje Iran postavljen na Bushevo os zla, Kasem Solejmani pa je pristal na listi teroristov, kar pomeni tudi prepoved kakršnegakoli poslovanja z njim. Očitno pa ne vojaškega sodelovanja, saj je očitno, da bo v Iraku v boju proti sunitskim islamistom ponovno sodeloval z Američani. Močan človek iz ozadja Tujim obveščevalcem ni znano, kakšen vpliv ima Solejmani trenutno na iransko politiko, a ocenjujejo, da je njegova moč vse prej kot samo vojaška. Med študentskimi protesti v Iranu leta 1999 je bil eden izmed 24 visokih vojaških častnikov, ki so tedanjemu predsedniku Mohamedu Katamiju zagrozili, da če takoj ne ustavi protestov, bo vojska posredovala tako proti študentom kot proti predsedniku.

Leta 2011 ga je ajatolah Hamenej razglasil za general majorja in živega mučenika revolucije. Zavezništvo med ajatolahom in vojskovodjo je močno in trdno, saj sta oba predstavnika trde linije iranske oblasti. Družilo naj bi ju tudi veliko osebno prijateljstvo.

Njegov obveščevalni nasprotnik, bivši vodja izraelske obveščevalne službe Mosad Meir Dagan, meni, da ima Solejmani zveze v vsakem koščku iranskega političnega sistema: "Politično je zelo pameten in ima z vsemi dobre odnose."

Ni velikokrat nastopal v javnosti, kadar pa je, so bile njegove izjave eksplicitne. Prepričan je o močni vlogi Irana v regiji. Leta 2012 je na seminarju v Teheranu dejal, da je Iran prisoten v Libanonu in Iraku. Letos pa je k temu dodal, da "nobena država razen Irana danes ni sposobna voditi muslimanskega sveta, zahvaljujoč iranski podpori revolucionarnim in islamskim gibanjem, kot tudi zaradi iranske obrambe muslimanov pred napadalci".

Solejmani po besedah sodelavcev velja za mirnega človeka, ki le izjemoma povzdigne glas. Kadar pride v prostor, se ne pridruži ljudem, temveč sedi v ozadju in tiho posluša.

Pravi človek iz ozadja, torej.