Na Norveškem izrekli sodbo za zločine med vojno v BiH

Obsodili so ga zaradi vojnih zločinov nad srbskimi civilisti v taborišču Dretelj na jugu BiH leta 1992. Repak bo moral plačati 44.300 evrov odškodnine Bošnjaka Repaka, ki ima od leta 2001 norveško državljanstvo, je sodišče spoznalo krivega v enajstih točkah obtožnice zaradi protipravnega zadržanja oseb in nasilja nad srbskimi ujetniki. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen najtežjih obtožb mučenja in posilstva. Osmim oškodovancem bo moral plačati 44.300 evrov odškodnine. Tožilstvo je za Repaka zahtevalo več kot deset let zapora in 650.000 evrov odškodnine, obramba pa oprostilno sodbo. Repak se je v prvem nastopu na sojenju, ki se je začelo avgusta, izrekel za nedolžnega in vztrajal, da je zgolj izpolnjeval ukaze.

Danes 42-letnega Repaka, nekdanjega člana Hrvaških obrambnih sil (HOS) v BiH, je obtožnica bremenila zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov, mučenja in posilstva. Repak naj bi zločine nad 18 srbskimi civilisti zagrešil med majem in oktobrom 1992 v taborišču Dretelj.

Zaradi vojnih zločinov so ga aretirali lani Repak se je leta 1993 skupaj z družino preselil na Norveško, dobil azil in leta 2001 tudi norveško državljanstvo. Zaradi suma, da je zagrešil vojne zločine, so ga maja lani aretirali.

Sojenje Repaku je pomenilo preizkus za novo zakonodajo, ki so jo marca sprejeli na Norveškem in ki omogoča sojenja za vojne zločine pred norveškimi sodišči, čeprav so bili zločini storjeni zunaj države. Zakonodaja se nanaša tudi na genocid in terorizem ter določa najvišjo možno kazen 30 let zapora, odpravlja pa zastaranje in omogoča, da se jo uporabi za nazaj.