Ministri EU-ja Hezbolah uvrstili med teroristična gibanja

Hezbolah namreč vse aktivneje podpira režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Vprašanje Hezbolaha je bilo sicer visoko na zunanjepolitični agendi EU-ja že vsaj od lanskega napada na izraelske turiste v Bolgariji, odgovornost za katerega so pripisali temu gibanju. Takrat je bilo ubitih pet Izraelcev.

Za uvrstitev Hezbolaha na teroristični seznam EU-ja je bilo sicer potrebno soglasje vseh 28 članic, kar pa ni bilo preprosto doseči. Nekatere države namreč politični del Hezbolaha vidijo kot legitimno organizacijo, druge se bojijo destabilizacije Libanona – še posebej tiste, ki prispevajo svoje vojake za tamkajšnjo misijo ZN-a Unifil, in med temi je tudi Slovenija. Hezbolah so na seznam terorističnih organizacij že pred tem uvrstile ZDA, Kanada, Avstralija, Velika Britanija in Nizozemska.

Na dnevnem redu tokratnega zasedanja ministrov v Bruslju so sicer poleg Libanona med drugim še situacija v Siriji, zadnji dogodki v Egiptu, Mali v luči prihajajočih predsedniških volitev in bližnjevzhodni mirovni proces, v katerem se po letih zastoja končno obeta napredek.

Slovenija pristala na kompromis Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je pojasnil, da so razpravljali o treh možnostih: da na teroristični seznam uvrstijo celotno organizacijo, njeno vojaško krilo ali le posameznike, ki izvajajo teroristične dejavnosti.

Slovenija se je po ministrovih besedah zavzemala za tretjo možnost, a je na koncu pristala na kompromis - da se na seznam uvrsti vojaško krilo Hezbolaha. "Odločitev je lahko zelo delikatna" je opozoril Erjavec ter spomnil, da ima Slovenija tam svoje vojake in da je Hezbolah del oblasti v Libanonu. Vendar pa unija po Erjavčevih besedah ne more spregledati terorističnih napadov v Bolgariji in na Cipru ter dejavnosti Hezbolaha v Siriji.

Izrael pozdravlja odločitev ministrov EU-ja Namestnik izraelskega zunanjega ministra Ziv Elkin je dejal, da je to "velik korak, katerega pomena ni mogoče opisati". "Zunanje ministrstvo je vložilo veliko časa in naporov, da bi vplivalo na odločitev zunanjih ministrov EU-ja," je Elin povedal za izraelske medije. Medtem je pravosodna ministrica Cipi Livni dejala, da je "zdaj celotnemu svetu jasno", da Hezbolah ni legitimna politična stranka.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil zadovoljstvo, obenem pa tudi upanje, da bo uvrstitev vojaškega krila Hezbolaha vodila v "resnične korake" proti temu gibanju. Izraelski predsednik Šimon Peres pa meni, da gre za nujen ukrep in jasno sporočilo "terorističnim" skupinam, da se njihovih "morilskih " akcij ne bo toleriralo.

Libanon si želi, da bi države EU-ja poiskale več informacij Drugače pa so se odzvali v Libanonu, kjer so ob odločitvi zunanjih ministrov EU-ja razočarani. Premier Nadžib Mikati je sicer dejal, da bo Libanon kljub temu ohranil svoje odnose z državami članicami Unije.

"To vprašanje bomo zasledovali prek diplomatskih kanalov, želimo si, da bi države EU-ja natančneje preučile dejstva in poiskale več informacij," je dejal Mikati, a obenem dodal, da "je libanonska družba, v vseh svojih delih, zavezana spoštovanju mednarodnega prava in ohranjanju odličnih odnosov z državami članicami EU-ja".

Tudi libanonski zunanji minister Adnan Mansour je potezo EU-ja označil kot "prenagljeno".

V ZDA - tam je Hezbolah, kakor tudi v Izraelu, že na seznamu terorističnih skupin - so po pričakovanjih zadovoljni, saj so EU dolgo pozivali k temu koraku. Na odločitev zunanjih ministrov EU se je odzval ameriški državni sekretar John Kerry, ki je ocenil, da unija s tem "pomembnim korakom" pošilja "močno sporočilo Hezbolahu, da ne more delovati nekaznovano".