Medvedjev primerjal vojno v Gruziji z 11. septembrom 2001

Za Rusijo so ti "dogodki svetovnega pomena absolutno primerljivi", je v Sočiju na forumu strokovnjakov za zunanjo politiko dejal Medvedjev. "Svet se je po 8. avgustu spremenil. Za Rusijo je 8. avgust tako kot 11. september za ZDA," je dejal Medvedjev in poudaril, da so se iz terorističnih napadov v ZDA že veliko naučili. "Želim si, da bi se veliko naučili tudi iz dogodkov 8. avgusta," je dejal ruski predsednik.

Medvedjev: Ruska reakcija bi bila enaka, tudi če bi bila Gruzija v Natu Povedal pa je še, da bi bila ruska reakcija po napadu Gruzije na Južno Osetijo povsem enaka, četudi bi bila Gruzija članica Nata. "Pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi Gruzija imela Akcijski načrt za članstvo v Natu: Ne bi omahoval niti za sekundo, preden bi sprejel povsem enako odločitev," je dejal Medvedjev.

Lavrov: Rusija se ne bo pogajala o statusu Južne Osetije in Abhazije

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je napovedal, da se Rusija se na pogovorih o krizi v Gruziji ne bo pogajala o statusu gruzijskih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, ki jih je Moskva priznala kot neodvisni državi. Pogovori, ki naj bi se začeli 15. oktobra v Ženevi, bi se morali osredotočiti na to, kako bi nadzirali gruzijsko vojsko, pravi Lavrov.

"Ne želimo se pogajati o vprašanjih priznanja, tako kot se tudi ne mislimo pogajati o vprašanju statusa Južne Osetije in Abhazije. Pogovarjati se želimo predvsem o tem, kako preprečiti ponovno oživitev agresije, in v prvi vrsti o nalogi nemilitarizacije Gruzije. Vsaj kar je (predsednik Mihail) Sakašvili na oblasti," je dejal Lavrov.

Rusija zavrača namestitev dodatnih 80 opazovalcev v Gruziji Medtem je na Dunaju nek zahodni diplomat sporočil, da so pogajanja med Rusijo in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) glede namestitve dodatnih opazovalcev te organizacije v Gruziji propadli. Kot je dejal omenjeni diplomat, naj bi na mejno območje med gruzijskimi območji in pokrajinama Južno Osetijo ter Abhazijo poslali okoli 80 dodatnih vojaških opazovalcev Ovseja. Rusko zavračanje tega postavlja pod vprašaj rusko iskrenost o vojaškem umiku iz Gruzije, je še menil.

V pričakovanju prvega zasedanja komisije Nato - Gruzija

V Gruzijo sicer v ponedeljek prihaja 26 veleposlanikov članic zveze Nato, ki se bodo v Tbilisiju udeležili prvega zasedanja komisije Nato - Gruzija, ki jo je zavezništvo ustanovilo po gruzijsko-ruskih spopadih v začetku avgusta. Srečanje bo vodil generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer, veleposlanike pa bo sprejel gruzijski predsednik Mihail Sakašvili.

Kot je napovedal tiskovni predstavnik Nata James Appathurai, bo srečanje namenjeno "koordinaciji prizadevanj za pomoč Gruziji po zadnjem konfliktu", pa tudi poglabljanju dialoga in sodelovanja med Natom in Gruzijo. Komisija pa naj bi okrepila tudi "gruzijske reforme na političnem, gospodarskem in obrambnem področju", je še napovedal Appathurai.

Nato: Srečanje v Tbilisiju ni naperjeno proti Rusiji

V Moskvi nad potjo veleposlanikov članic Nata v Tbilisi niso navdušeni in so zavezništvu predlagali, naj srečanje preloži. Toda Appathurai je zagotovil, da srečanje bo, poudaril pa je še, da ni uperjeno proti Rusiji. Moskva sicer ostro nasprotuje željam Gruzije, da bi postala članica Nata, pa tudi obljubam zavezništva, da je to možno.

Zveza Nato se je namreč aprila na vrhu v Bukarešti odločila, da okrepi sodelovanje z Gruzijo in Ukrajino in da bosta državi nekoč lahko postali članici zavezništva, če bosta tako želeli. Tedaj se je sicer pričakovalo, da bosta državi dobili tudi Akcijski načrt za članstvo oz. status kandidatke, vendar pa je bila že tudi obljuba o članstvu v prihodnosti dovolj za nejevoljo Rusije. V Natu sicer na drugi strani poudarjajo, da tovrstna politika odprtih vrat nikakor ni uperjena proti Rusiji, da pa mora tudi Moskva spoštovati neodvisnost nekdanjih sovjetskih republik in njihove želje po vključevanju v evroatlantske integracije.