Lizbonska pogodba velja že leto dni

Pogodba je tudi podlaga za vzpostavitev evropske diplomatske službe, ki bo uradno začela delovati prav danes.

Veljati začela 1. decembra 2009 Nova evropska pogodba, ki je naslednica propadle evropske ustavne pogodbe in sprejemanje katere so spremljali številni zapleti, je začela veljati 1. decembra 2009.

V prvem letu v ospredju finančne težave Tudi prvo leto po uveljavitvi pogodbe ni minilo brez zapletov, v ospredju pa so bile finančne težave več članic območja evra, ki so zamajale zaupanje v trdnost območja oziroma skupne evropske valute.

Da bi Grčijo rešila pred bankrotom, je EU spomladi vzpostavila sistem za ohranjanje stabilnosti evra, zdaj pa je v pripravi stalni mehanizem za zagotavljanje stabilnosti območja evra. Za njegovo uveljavitev bodo potrebne nekatere spremembe lizbonske pogodbe, vendar naj bi bile te omejene in sprejete po poenostavljenem postopku.

Zmanjšana vloga države, ki predseduje Svetu EU Z uveljavitvijo nove pogodbe se je zmanjšala vloga države, ki predseduje Svetu EU. EU je namreč dobila prvega stalnega predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuyja in visoko zunanjo predstavnico Catherine Ashton, ki naj bi predstavljala obraz unije v tujini.

Ashtonova je dobila tudi nalogo vzpostaviti evropsko diplomatsko službo, ki naj bi naredila evropsko zunanjo politiko bolj koherentno in učinkovito. Oblikovanje službe so spremljali zapleti, saj so se institucije unije in njene članice borile za čim več vpliva oziroma čim boljšo zastopanost.

Prva imenovanja najvišjih predstavnikov diplomatske službe so največ razočaranja povzročila v državah, ki so članice unije postale v zadnjih letih, tudi v Sloveniji, saj so večino vplivnih položajev zasedli državljani starih članic.