Krvava nemška jesen

Nemška skrajno levičarska teroristična organizacija RAF (Rote Armee Fraktion, sl. Frakcija Rdeče armade), ki je sejala smrt po Nemčiji v 70. letih prejšnjega stoletja, je bila ustanovljena leta 1970.

Ideološki temelji RAF Štirje njeni najpomembnejši ustanovitelji so bili Andreas Baader, Gudrun Ensslin, Horst Mahler in Ulrike Meinhof. Ideološki temelji organizacije, ki je želela z nasiljem zrušiti kapitalistični sistem in parlamentarno demokracijo v Zahodni Nemčiji, so bili postavljeni sredi in konec 60. let, v času razmaha levičarskega študentskega gibanja.

RAF so namreč ustanovili pripadniki generacije, ki je bila rojena v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja. Številni pripadniki te generacije, čeprav so odraščali v času silovitega gospodarskega razcveta Nemčije po drugi svetovni vojni, so v 60. letih postali radikalni levičarji.

Boj proti t. i. ameriškemu imperializmu Velik del politično dejavne mlade generacije v 60. letih, šlo je predvsem za študente, se je levičarsko radikaliziral skozi nasprotovanje ameriškemu vojaškemu posegu v Vietnamu (boj proti t. i. ameriškemu imperializmu).

Levičarski študenti so se v arabsko-izraelskem sporu postavil na stran Arabcev, nasprotovali so kapitalizmu in idealizirali socialistične sisteme, ki so vladali v komunističnih diktaturah v Evropi vzhodno od železne zavese, na Kitajskem in Kubi.

Najbolj radikalni se lotijo nasilnih akcij Takšen političen pogled je bil značilen tudi za nemško levičarsko študentsko gibanje, katerega vodja je bil Rudi Dutschke. Najbolj radikalen del levičarskega gibanja pa se ni zadovoljil zgolj z demonstracijami, ampak je želel z nasiljem strmoglaviti kapitalizem in parlamentarno demokracijo. Mlade nemške levičarje je zelo razjezila smrt mladega študenta, ki ga je na protestu proti obisku iranskega šaha Reza Pahlavija, tesnega ameriškega zaveznika, ustrelil zahodnonemški policist (šele leta 2009 so odkrili, da je bil ta policist v resnici sodelavec vzhodnonemške komunistične tajne službe Stasi).

Stopnjevanje nasilja V Nemčiji sta Baader in Ensslinova, poznejša soustanovitelja RAF, že leta 1968 začela nasilne akcije, najprej s požigi veleblagovnic v Frankfurtu. Pozneje, po ustanovitvi RAF, se je nasilje le še stopnjevalo, tudi z umori.

Vrhunec terorističnega nasilja je bil septembra in oktobra 1977, ki je pozneje dobil ime nemška jesen (Deutscher Herbst). Pripadniki t. i. druge generacije RAF so namreč hoteli osvoboditi pripadnike t. i. prve generacije RAF (Baader, Ensslinova, Jan-Carl Raspe in Irmgard Möller), ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo.

RAF ugrabi vodjo nemških industrialcev 5. septembra 1977 so ugrabili predsednika nemške zveze industrialcev Hannsa Martina Schleyerja in kot zamenjavo za njegovo izpustitev zahtevali izpustitev prej omenjene četverice. Ker nemška vlada, ki jo je vodil socialdemokratski kancler Helmut Schmidt, ni popustila, je RAF okrepil pritisk.

Njihovi zavezniki, levičarsko usmerjeni arabski teroristi iz Ljudske fronte za osvoboditev Palestine, so tako 13. oktobra ugrabili nemško potniško letalo in ga prisilili, da pristane v Somaliji, v prestolnici Mogadiš. Zahtevali so izpustitev zaprtih pripadnikov RAF, v nasprotnem naj bi razstrelili letalo s potniki vred.

Nemški specialci osvobodijo potnike na ugrabljenem letalu 18. oktobra zgodaj zjutraj so potnike osvobodili pripadniki nemške protiteroristične enote. Potem ko so izvedeli za uspešno akcijo nemških specialcev, so zaprti RAF-ovci storili samomor, samomor je preživela le Möllerjeva (že prej, leta 1976, je storila samomor tudi Meinhofova). Istega dne je RAF umoril Schleyerja, njegovo truplo so odkrili 19. oktobra.

RAF je nasilne akcije, tudi z umori, nadaljeval še po letu 1977, formalno se je samoukinil šele leta 1998. V času svojega obstoja je RAF umoril 34 ljudi in zagrešil številne ugrabitve, rope bank in bombne napade, ki so povzročili veliko gmotno škodo in poškodovali številne ljudi.

Rdeče brigade ugrabijo in umorijo italijanskega premierja Poleg zahodnonemškega RAF, ki ga je podpiral tudi vzhodnonemški Stasi, so bile najbolj znana skrajno levičarska teroristična organizacija v Zahodni Evropi italijanske Rdeče brigade (it. Brigate Rosse), katerih najbolj znana teroristična akcija sta bila ugrabitev in umor italijanskega predsednika vlade, krščanskega demokrata Alda Mora, leta 1978.

Poleg izraza nemška jesen se je po zahodnonemškem filmu iz leta 1981 Diebleierne Zeit (sl. Svinčeni čas), ki so ga v Italiji prevedli kot Anni di piombo (sl. Svinčena leta), za obdobje skrajno levičarskega terorizma v Zahodni Evropi uveljavil tudi izraz svinčena leta.