Sreda, 1. 2. 2023, 22.17
1 leto, 10 mesecev
Komisarka Johansson: To ni dobra rešitev za soočanje z migracijami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
1
Gradnja zidov in postavljanje žičnatih ograj na mejah ni dobra rešitev za soočanje z migracijami, je v torkovem intervjuju povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Ob tem je vztrajala pri stališču, da Evropska komisija ne bo financirala zidov in ograj na zunanjih mejah EU, je pa treba biti pri nadzoru pragmatičen.
Lani je EU po besedah komisarke zabeležila 330 tisoč nezakonitih prihodov migrantov, kar je močno povečanje v primerjavi z letom 2021. Vendar pa to povečanje ni posledica vojn ali preganjanja v tretjih državah. Obenem je bilo lani v Uniji vloženih 924 tisoč prošenj za azil, kar kaže, da številni prosilci v EU prihajajo zakonito.
Opozorila je tudi na nizko stopnjo vračanja migrantov, ki jim članice zavrnejo prošnjo za azil, v tretje države. Na leto je v EU izdanih približno 300 tisoč odločb za vrnitev, a je dejansko vrnjenih le okoli 70 tisoč ljudi.
"Mislim, da sem s temi številkami pokazala, da gradnja zidov in žičnatih ograj po Evropski uniji iz več razlogov ni dobra rešitev, saj je treba sodelovati s tretjimi državami," je dejala v pogovoru za STA, ki je potekal v okviru Evropskega novinarskega središča (ENR).
Evropska komisija ne bo financirala ograj in zidov
Vztrajala je pri stališču, da Evropska komisija ne bo financirala ograj in zidov na zunanjih mejah EU.
"Mislim, da moramo biti pragmatični in preučiti, kako najbolje uporabiti denar, da se ne ujamemo v past, da je gradnja zidov ali žičnatih ograj rešitev za upravljanje migracij, ker ni. Vendar pa moramo zaščititi naše zunanje meje in izkoristiti evropska sredstva na najboljši mogoči način. Tako da ne bom izključila financiranja fizične infrastrukture," je dejala komisarka.
K financiranju ograj in zidov na zunanjih mejah EU je v zadnjih letih pozvalo več držav članic, nazadnje pa je to storil avstrijski kancler Karl Nehammer med obiskom v Bolgariji. Tam se je mudil na pogovorih o odpravi blokade vstopa Bolgarije in Romunije v schengensko območje.
"Romunija in Bolgarija izpolnjujeta vse kriterije, da postaneta članici schengenskega območja, to je povsem jasno," je glede te blokade v intervjuju povedala komisarka.
Izpostavlja registracijo migrantov v državah
Se je pa treba po njenih besedah na zagotavljanje boljšega delovanja schengna osredotočiti iz drugih razlogov, pri čemer je izpostavila registracijo migrantov v državah, v katere pridejo. Pojasnila je, da 75 odstotkov migrantov, ki so nezakonito vstopili v Avstrijo, prej ni bilo registriranih v nobeni drugi državi članici. Na Nizozemskem pa ta delež znaša 90 odstotkov.
Delovanje schengenskega območja je sicer pod vprašajem zaradi nadzora na mejah med članicami tega območja, ki ga med drugim Avstrija na meji s Slovenijo izvaja od vrhunca begunske krize leta 2015.
"Nadzora na notranjih mejah se moramo znebiti," je za STA dejala Johanssonova. Dodala je, da se s članicami, ki izvajajo nadzor, in njihovimi sosedami pogovarjajo, kako najti druge boljše načine za preprečevanje nezakonitih prehodov in varnostnih tveganj, ne da bi izvajali nadzor na notranjih mejah.
Komisarka vztraja pri stališču, da Evropska komisija ne bo financirala ograj in zidov na zunanjih mejah EU.
Kje je rešitev na slovensko-avstrijski meji?
Na vprašanje, kakšna bi bila mogoča rešitev za odpravo nadzora na slovensko-avstrijski meji, je komisarka odgovorila, da so nekatere rešitve že na mizi. Več jih je komisija predstavila tudi v okviru predloga novega schengenskega zakonika.
Schengnu se je 1. januarja pridružila Hrvaška, s čimer je ena od zunanjih meja tega območja postala meja med Hrvaško in BiH, s katero Komisija tesno sodeluje na področju migracij. Med drugim ji po besedah komisarke pomaga pri sprejemanju migrantov, pa tudi pri njihovem vračanju v države izvora.
Vračanje je namreč pomembno tudi za preprečevanje nezakonitih prihodov migrantov, saj se je po navedbah oblasti v BiH število prihodov iz držav, v katere so vrnili migrante, zmanjšalo, je povedala Johanssonova. Zato je treba po njenem mnenju še okrepiti sodelovanje z državami Zahodnega Balkana pri vračanju migrantov v države izvora.
Pomen sodelovanja z državami v regiji se je pokazal že v jesenskih mesecih, ko se je močno povečalo število prihodov migrantov prek Zahodnega Balkana. Že v zadnjih dveh mesecih preteklega leta se je število zmanjšalo za tretjino, je povedala komisarka.
"Ko članice in Komisija pri spoprijemanju s temi zadevami sodelujemo kot evropska ekipa, lahko obvladamo tudi bolj akutne razmere, pri katerih moramo skupaj pristopiti k tretjim državam," je poudarila. Pri tem je omenila še povečanje prihodov prek osrednjega in vzhodnega Sredozemlja ter begunsko krizo, povezano z vojno v Ukrajini.
Komisarka upa, da se bodo za evropski pristop k soočanju z migracijami zavzeli tudi voditelji držav članic EU na izrednem vrhu konec prihodnjega tedna.
Evropski pristop bo sicer omogočil pakt o migracijah in azilu, ki ga je komisarka predstavila leta 2020 in pri katerem so zaznali napredek. Johanssonova je optimistična, da bodo dogovor o celotnem paktu dosegli pred evropskimi volitvami spomladi prihodnje leto.
1