Komisar Lewandowski: V Sloveniji je čutiti pesimizem in padec samozavesti

Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Igor Senčar in komisar Janusz Lewandowski sta po današnjih pogovorih na novinarski konferenci opozorila, da so pogajanja o evropskem finančnem okviru 2014-2020 tik pred končnico. Oba sta izrazila upanje, da bo dogovor sklenjen na izrednem vrhu EU konec novembra. Lewandowski je izpostavil, da je prihodnost proračuna EU izjemno pomembna. Kot je zatrdil, je dogovor na tem področju nujen in mora dati poudarek investicijam. Ker se je namreč izkazalo, da varčevanje v teh kriznih časih ni dovolj, Evropa potrebuje upanje v investicije, je prepričan.

"Slovenija žrtev lastnega uspeha" Strukturni in kohezijski skladi so za investicije v današnji Evropi izjemnega pomena, je spomnil. V Sloveniji ti skladi po njegovih besedah predstavljajo 40 odstotkov vseh sredstev za javne investicije, na Slovaškem 76 odstotkov, na Madžarskem pa celo 97 odstotkov. Komisar je pojasnil še, da mu je položaj Slovenije dobro poznan. V tej luči je ocenil, da je Slovenija "žrtev lastnega uspeha".

Zahodna Slovenija je namreč presegla referenčni prag razvitosti EU. Za Slovenijo je zato pomembna ohranitev "varnostne mreže" za regije, kot to predlaga Evropska komisija, je poudaril. Gre za predlog, po katerem bi bile regije v novem večletnem proračunu, kljub temu da so presegle povprečno razvitost EU, upravičene do najmanj dveh tretjin sredstev, ki so jih prejele v tekočem finančnem okviru 2007-2013.

"Pritiski nekaterih držav v smeri zmanjšanja proračuna veliki" Lewandowski je ocenil še, da je predlog prihodnjega sedemletnega evropskega finančnega okvira, ki ga je pripravil Bruselj in predstavlja podlago za pogajanja, "dostojen". Z njim bi z enakim obsegom sredstev financirali "več Evrope", verjame. Predlog sicer v dopolnjeni obliki, ki vključuje vstop Hrvaške v unijo, obveznosti postavlja pri 1033 milijardah evrov (1,08 odstotka bruto nacionalnega dohodka), dejanska plačila pa pri 988 milijardah evrov (1,03 odstotka BND). Vendar pa so pritiski nekaterih držav v smeri zmanjšanja proračuna EU veliki, je povedal komisar.

Senčar je medtem opozoril, da je Slovenija proti nadaljnjemu zmanjševanju obsega proračuna. V tej luči je ponovil, da si naša država prizadeva za čim bolj razvojno naravnan proračun EU, tako da bo v prihodnjem sedemletnem obdobju spodbujal krepitev rasti in delovnih mest.

Senčar: Slovenija kohezivna sredstva vidi kot razvojna sredstva Državni sekretar je dejal, da sta močni kohezijska politika in politika razvoja podeželja za Slovenijo zelo pomembni. Kot je dodal, si naša država skuša z naslova teh dveh politik med letoma 2014 in 2020 zagotoviti čim večji obseg sredstev.

Slovenija kohezivna sredstva vidi kot razvojna sredstva, je pojasnil. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo "neto pozicija Slovenije" tudi v naslednji finančni perspektivi pozitivna in da bo država iz proračuna EU prejemala več, kot bo vanj vplačevala.

Ker je zahodna Slovenija referenčni prag razvitosti EU že dosegla, je država "varni mreži" zelo naklonjena, je še pojasnil. V zvezi z vzhodno Slovenijo, ki praga še ni dosegla, je povedal, da bo še naprej upravičena do največjega deleža sredstev oz. "maksimalno ugodne obravnave". Bolj natančnih napovedi ni mogel podati, saj še ni natančnega pogajalskega okvira s konkretnimi obsegi številk.

Lewandowski: Slovenija je v preteklosti naredila ogromno in uživa dobro ime Sicer pa je komisar danes spregovoril tudi o splošnem položaju Slovenije. Poudaril je, da je v "tej lepi državi" čutiti velik pesimizem in padec samozavesti. Glede na to, da ima pregled nad vsemi 27 državami članicami EU je prepričan, da ta negativnost ni upravičena, da je Slovenija v preteklosti naredila ogromno in da uživa dobro ime.

V tej luči je izpostavil, da imajo težave tudi druge države, da so resnični problemi Evrope drugje. Kot je sklenil, kriza ni nastala pri nas, temveč je bila k nam "uvožena".