Četrtek, 8. 12. 2022, 6.50
2 leti
288. dan vojne v Ukrajini
Rusi zamenjali košarkarsko zvezdo za "trgovca s smrtjo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
156
Zgodba Bouta je navdihnila tudi film Gospodar vojne, v katerem med drugim nastopata Nicolas Cage in Jared Leto.
288. dan vojne v Ukrajini. ZDA in Rusija so si izmenjale ujetnike. V ZDA se bo vrnila košarkarska zvezda Brittney Griner, v Rusijo pa trgovec z orožjem Viktor Bout. Grinerjevo so v začetku letošnjega leta aretirali v Moskvi, ker je pri sebi imela hašiševo olje. Bout pa je preživel v ameriških zaporih kar 12 let, potem ko je bil obsojen zaradi prodaje orožja kolumbijski revolucionarni organizaciji FARC. Ta je bila dolga leta na ameriškem seznamu terorističnih organizacij.
19.37 Papež Frančišek jokal med molitvijo za Ukrajino
18.53 Slovenija pred Meddržavnim sodišče vložila intervencijo v postopku Ukrajina proti Rusiji
18.50 Putin napoveduje nove napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo
17.04 Rusi zamenjali košarkarsko zvezdo za "trgovca s smrtjo"
16.10 Slovenija bo sodelovala v misiji EU za usposabljanje ukrajinskih sil z največ 30 vojaki
11.57 Scholz: Jedrsko grožnjo Rusije nam je za zdaj uspelo zajeziti
11.07 Lavrov: Bil sem na švedskem stranišču, nimate pojma, kako nehumano je to
8.10 Zelenski: V Donecku potekajo hudi boji
6.42 Kličko: Kijevu grozi apokalipsa kot v hollywoodskih filmih
19.37 Papež Frančišek jokal med molitvijo za Ukrajino
Papež Frančišek je danes, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, med molitvijo za Ukrajino jokal. Kot je dejal, je želel pred stebrom brezmadežnega spočetja na Španskem trgu v Rimu Mariji izreči hvaležnost ukrajinskega ljudstva za mir, za katerega že tako dolgo prosi Boga, a tega ne more storiti.
Namesto tega ji mora še naprej prenašati prošnje "otrok, ostarelih, očetov, mater in mladih te izmučene države, ki tako zelo trpi". V odgovoru na vprašanje o njegovem čustvenem izlivu je vojno v Ukrajini označil za "poraz človeštva".
WATCH: #BNNVaticanCity Reports
— Gurbaksh Singh Chahal (@gchahal) December 8, 2022
Pope Francis weeped in the heart of Rome on Thursday as he prayed for peace in Ukraine during his annual Christmas visit to the Spanish Steps to venerate a Virgin Mary statue. pic.twitter.com/ufNYzUi4hF
85-letni Frančišek se je tresoč držal stola in s sklonjeno glavo molčal približno pol minute, medtem ko so mu udeleženci dogodka, med katerimi je bil tudi župan Rima Roberto Gualtieri, zaploskali, poročajo tuje tiskovne agencije.
Vodja katoliške cerkve je letos po dveletnem premoru zaradi pandemije covid-19 končno spet javno praznoval praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. Od začetka vojne v Ukrajini sicer redno moli za Ukrajince in poziva k miru v tej državi.
18.53 Slovenija pred Meddržavnim sodišče vložila intervencijo v postopku Ukrajina proti Rusiji
Slovenija je danes pred Meddržavnim sodiščem v Haagu formalno vložila izjavo o intervenciji v postopku Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Dodajajo, da se Slovenija s tem pridružuje večini držav članic EU in širši mednarodni skupnosti pri izražanju politične in pravne podpore Ukrajini.
Ukrajina je tožbo proti Rusiji glede uporabe in razlage konvencije na Meddržavno sodišče vložila 26. februarja. Države članice EU je pozvala k intervenciji v postopku na podlagi 63. člena Statuta Meddržavnega sodišča, ki omogoča vstop tretjih držav v spor, če se spor nanaša na razlago pogodbe, katere pogodbenica je tretja država.
Vlada RS je nato 24. novembra sprejela sklep o vložitvi intervencije, za zastopnika in sozastopnika Slovenije v postopku pa je takrat z ločenim sklepom pooblastila glavnega pravnega svetovalca ministrstva za zunanje zadeve Marka Rakovca in veleposlanika na Nizozemskem Jožefa Drofenika.
Postopek pred Meddržavnim sodiščem sicer ni prvi, v katerem Slovenija podpira Ukrajino. Že septembra je vlada sprejela sklep o vložitvi intervencije Slovenije v postopku Ukrajine zoper Rusijo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Primer se nanaša na obtožbe ukrajinske vlade o množičnih in hudih kršitvah človekovih pravic, ki jih je zagrešila Rusija v svojih vojaških operacijah v Ukrajini od 24. februarja.
18.50 Putin napoveduje nove napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes obljubil, da bo Rusija nadaljevala z zračnimi napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi katerih je več milijonov ljudi ostalo brez elektrike in vode. Kremelj pa je izjavil, da je polotok Krim izpostavljen ukrajinskim napadom, potem ko so v bližini Sevastopola sestrelili brezpilotno letalo.
"Veliko je hrupa zaradi naših napadov na energetsko infrastrukturo sosednje države. Da, to počnemo, toda kdo je to začel?" je na podelitvi nagrad v Kremlju vprašal Putin in dodal, da kritike ne bodo ovirale ruskih bojnih nalog, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Putin admits that Russian army strives to destroy critical civilian infrastructure in Ukraine
— Euromaidan Press (@EuromaidanPress) December 8, 2022
Russia seeks to destroy 🇺🇦energy system in order to retaliate for Ukrainian strikes on the Crimean bridge, Putin claims.pic.twitter.com/xQ8yulbFoWhttps://t.co/LyT6lxwDn6
Ruske zračne napade je označil kot odgovor na eksplozijo na mostu, ki celinsko Rusijo povezuje s priključenim ukrajinskim polotokom Krim. Rusija je namreč odgovornost za eksplozijo pripisala Ukrajini. Prav tako je Putin obtožil Kijev, da je razstrelil daljnovode jedrske elektrarne Kursk in da ne dobavlja vode mestu Doneck na vzhodu Ukrajine.
"Če mestu z več kot milijon prebivalci ne zagotovite vode, je to genocid," je dejal ter pri tem Zahod obtožil popolnega molka in pristranskosti do Rusije. "Takoj ko se premaknemo in naredimo nekaj v odgovor, pa se po vsem vesolju širi vik in krik," je še dodal.
Ruska stran je poleg tega danes sporočila, da so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola sestrelile domnevno ukrajinsko brezpilotno letalo. "Zagotovo obstajajo tveganja, saj ukrajinska stran nadaljuje svojo politiko terorističnih napadov. Toda po drugi strani informacije, ki jih dobivamo, kažejo, da se izvajajo učinkoviti protiukrepi," je v odzivu na sestrelitev letala povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Ločeno od tega incidenta je Rusija aretirala dve osebi, ki sta obtoženi vohunjenja za Ukrajino na polotoku Krimu, je danes sporočila ruska varnostno-obveščevalna služba FSB. "FSB je ustavila nezakonite dejavnosti dveh ruskih državljanov, ki sta osumljena veleizdaje v obliki vohunjenja v interesu varnostne službe Ukrajine," je navedeno v izjavi službe.
17.04 Rusi zamenjali košarkarsko zvezdo za "trgovca s smrtjo"
ZDA in Rusija so si izmenjale ujetnike, poroča BBC. V ZDA se bo vrnila košarkarska zvezda Brittney Griner, v Rusijo pa trgovec z orožjem Viktor Bout. Grinerjevo so v začetku letošnjega leta aretirali v Moskvi, ker je pri sebi imela hašiševo olje.
Bout pa je preživel v ameriških zaporih kar 12 let, potem ko je bil obsojen zaradi prodaje orožja kolumbijski revolucionarni organizaciji FARC. Ta je bila dolga leta na ameriškem seznamu terorističnih organizacij.
Bout bi moral glede na sodbo v zaporu preživeti še vsaj 13 let. Ruski trgovec z orožjem je svojo kariero začel v 90. letih preteklega stoletja, ko je prodajal orožje razpadle Sovjetske zveze po vsem svetu. Med drugim naj bi bil dobavitelj Talibanov, Al Kaide ter mnogih diktatorjev v zadnjih treh desetletjih.
Zgodba Bouta je navdihnila tudi film Gospodar vojne, v katerem med drugim nastopata Nicolas Cage in Jared Leto.
16.10 Slovenija bo sodelovala v misiji EU za usposabljanje ukrajinskih sil z največ 30 vojaki
Odbora DZ za obrambo in zunanje zadeve sta se danes seznanila z namero o sodelovanju Slovenije v misiji Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (EUMAM). Kot je po seji dejal predsednik odbora za obrambo Martin Premk, bo v misiji predvidoma sodelovalo največ 30 pripadnikov slovenske vojske, usposabljanja pa ne bodo potekala v Sloveniji.
Po pojasnilih Premka misija Sloveniji ne prinaša dodatnih stroškov, niti ne predstavlja kakršnekoli varnostne grožnje. Poslanec Gibanja Svoboda ni navedel držav, v katerih bodo delovali slovenski vojaki, dejal je zgolj, da bodo usposabljanja potekala v državah članicah Unije.
V misijo, ki bo predvidoma trajala dve leti, bo vključenih največ 30 vojakov, je povedal Premk, več podrobnosti o njihovi napotitvi pa ni podal.
Misija, ki so jo države članice uradno zagnale sredi novembra, bo nudila urjenje tako na ravni posameznikov kot tudi enot do ravni brigade. Uriti nameravajo tudi posebne enote. Obenem bo zagotavljala usklajevanje aktivnosti držav članic, ki že usposabljajo ukrajinske vojake. Odprta bo tudi za sodelovanje tretjih držav.
Mandat misije, za katero je zaprosila Ukrajina, bo sprva trajal dve leti, namenjenih pa ji bo 106,7 milijona evrov za skupne stroške usposabljanja do 15 tisoč ukrajinskih vojakov.
Viri pri EU navajajo, da bo misija imela dve večnacionalni poveljstvi, in sicer na Poljskem in v Nemčiji. Dodali so, da bo EU zagotovila tudi 16 milijonov evrov za opremo in strelivo za namen urjenja.
11.57 Scholz: Jedrsko grožnjo Rusije nam je za zdaj uspelo zajeziti
Nevarnost, da bi Rusija v vojni v Ukrajini uporabila jedrsko orožje, se je po zaslugi mednarodnega pritiska za zdaj zmanjšala, je v intervjuju za današnjo izdajo več nemških časnikov, ki so del medijske skupine Funke, dejal nemški kancler Olaf Scholz. Hkrati je izrazil upanje, da bo Nemčija v prihodnjih petih letih razvila protiraketni ščit.
"Spremenila se je ena stvar, in sicer da je Rusija prenehala groziti z uporabo jedrskega orožja," je v intervjuju dejal Scholz.
Njegova izjava prihaja po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin v nagovoru na letnem zasedanju kremeljskega sveta za človekove pravice v sredo dejal, da bo Rusija jedrsko orožje uporabila le, če bo napadena.
Na vprašanje o spornih izjavah francoskega predsednika Emmanuela Macrona glede zagotavljanja varnostnih jamstev Moskvi je Scholz odgovoril, da bi morala biti prednostna naloga Rusije, da nemudoma konča vojno in umakne svoje vojake iz Ukrajine, poroča nemški Deutsche Welle.
"Res je, da potem sledi naslednje vprašanje, kako lahko dosežemo varnost za Evropo. Seveda smo se z Rusijo pripravljeni pogovarjati o nadzoru orožja v Evropi. To smo ponudili že pred vojno in naše stališče se ni spremenilo," je dodal.
Pri tem je poudaril, da si Nemčija v prihodnjih petih letih želi razviti protiraketni obrambni ščit. "Trenutno se vlada pogovarja s proizvajalci različnih sistemov protizračne obrambe, da bi se pripravila na konkretne odločitve," je pojasnil.
Ponovil je tudi, da bo njegova vlada povečala obrambne izdatke na dva odstotka BDP, kar bo vključevalo tudi širitev zračne obrambe s t. i. nebeškim ščitom skupaj z drugimi članicami zveze Nato.
Nemčija si z več kot ducat partnericami namreč prizadeva za skupni nakup sistemov zračne obrambe, ki bodo zavezniško ozemlje varovali pred raketami. Med obravnavanimi možnostmi so izraelski sistemi protizračne obrambe Arrow 3, ameriški Patriot in nemški Iris-T.
11.07 Lavrov: Bil sem na švedskem stranišču, nimate pojma, kako nehumano je to
Ruski vodja diplomacije in minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je nov argument proti Zahodu našel na straniščih na Švedskem. Ob navajanju negativnih primerov z Zahoda je Lavrov delil svoje izkušnje s stranišči v skandinavski državi.
Kot je povedal, je imel lani na vrhu OECD zelo travmatično izkušnjo, ko je ugotovil, da tam obstajajo t. i. unisex stranišča, stranišča, ki jih lahko hkrati uporabljajo tako moški kot ženske in so torej spolno nevtralna.
"Kar sem videl na Švedskem, ko sem bil lani na vrhu OECD ... Oprostite za podrobnosti, med odmorom sem vprašal, kje je stranišče. Pokazali so mi vrata z napisom TOILET. Vprašal sem: 'Je to za ženske ali moške?' Rekli so mi: 'Vse je skupno.' Nisem verjel, ampak res je bilo tako. Ne moreš verjeti, kako nečloveško je to. Preprosto ni človeško," je svojo izkušnjo opisal Lavrov.
8.10 Zelenski: V Donecku potekajo hudi boji
"V regiji Doneck in okrožju Bahmut potekajo hudi spopadi in vsak meter šteje," je zadnje podatke z bojišča sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Zelenski je še poudaril, da so ruske sile izvedle "brutalen, povsem premišljen napad" na Kurahov, prav tako v regiji Doneck. V napadu naj bi bilo ubitih deset ljudi.
6.42 Kličko: Kijevu grozi apokalipsa kot v hollywoodskih filmih
V intervjuju za Sky News je župan Kijeva Vitalij Kličko dejal, da ukrajinski prestolnici grozi prava apokalipsa, če se bodo ruski napadi nadaljevali. Dejal je, da še ni čas za popolno evakuacijo prebivalstva, a opozoril, da najslabši mogoči scenarij ni tako daleč.
Kličko: V takih razmerah in pri teh temperaturah bo nemogoče živeti
"Kijev je ostal brez elektrike, vode in ogrevanja. Mogoče je, da nas bo doletela apokalipsa, tako kot v hollywoodskih filmih. Pri teh temperaturah bo nemogoče živeti," je poudaril Kličko, nekdanji svetovni boksarski prvak. "Kaj naj vam rečem? Še vedno se borimo in delamo vse, da se takšen scenarij ne bi zgodil," je dodal. Največja težava je, da Kijev trenutno nima dovolj ogrevanih zaklonišč.
"Pripravili smo približno 500 ogrevanih zaklonišč, a v mestu s 3,6 milijona prebivalcev to ni nič. Če bo oskrba z elektriko še naprej problematična, bomo na žalost prisiljeni izčrpavati vodo iz stavb. Pri teh temperaturah je mogoče, da popokajo cevi, in popolna oskrba z vodo bi bila ogrožena," je opozoril kijevski župan.
Pozval državljane in meščane, naj pripravijo hrano, vodo in dokumente
Kličko je državljane pozval, naj pripravijo najosnovnejše za morebitno evakuacijo. "Pripravite hrano, vodo, dokumente in topla oblačila, če boste morali takoj zapustiti mesto," je poudaril.
Odzval se je tudi na pozive predsednika Zelenskega, da se Kijev ni dovolj pripravil na pomanjkanje elektrike in ogrevanja. "Nenavadno je. Imamo skupnega sovražnika, a začenjamo boj med seboj. Mislim, da ni čas za politične konfrontacije," je sklenil Kličko.
156