Ponedeljek, 12. 5. 2025, 11.46
11 ur, 41 minut
Kitajski naskok na Grenlandijo pred Trumpovim nosom? To je za zdaj znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,72
Pod grenlandskim ledom leži 25 od 34 surovin, ki jih je EU označila za pomembne, vključno z redkimi zemljami, ki so ključne za proizvodnjo računalniških čipov, kot so grafit, niobij, molibden, tantal in titan. Ne preseneča, da si ZDA želijo nadzor nad otokom. Bodo na koncu boja za Grenlandijo zmagovalci Kitajci?
V strahu pred Donaldom Trumpom, ki želi otok zaradi njegove strateške lege in naravnih bogastev priključiti ZDA, nova grenlandska vlada ponuja roko sodelovanja Kitajski. Mišice na območju Arktike kaže tudi Rusija, ki si več kot očitno želi nadzor nad norveškim arktičnim otočjem Svalbard.
Da si želi ameriško suverenost nad Grenlandijo, je dal Donald Trump vedeti že v svojem prvem mandatu. Po zmagi na lanskih ameriških predsedniških volitvah pa je svoje zahteve po otoku le še stopnjeval.
Vance na Grenlandiji
Konec marca letos je Trump na otok poslal svojega podpredsednika JD Vancea. Grenlandci ga niso želeli uradno sprejeti, zaradi česar se je moral zadovoljiti z obiskom ameriškega vojaškega oporišča. Še pred Vanceovim obiskom so bile 11. marca na Grenlandiji volitve, ki so bile seveda v znamenju Trumpovih ozemeljskih groženj.
Kot v nemškem mediju Focus piše Alexander Görlach, si je manj kot 60 tisoč prebivalcev otoka samoupravo od Danske izbojevalo šele leta 2009. Strah pred odvisnostjo od še enega imperialista manj kot 20 let pozneje je volivce spodbudil k odhodu na volišča.
Strah Grenlandcev pred ameriško nadoblastjo
Novoizvoljeni grenlandski premier Jens-Grederik Nielsen je Trumpu takoj po nastopu funkcije povedal, da Grenlandija ni nepremičnina, ki bi preprosto zamenjala lastnika. Vztrajal je pri suverenosti Grenlandije.
Grenlandija je del Kraljevine Danske, a ima samoupravo. Grenlandija za razliko od drugih delov Danske tudi ni del EU. Gospodarsko je Grenlandija odvisna od Köbenhavna, saj ta v bistvu subvencionira otok. Grenlandci si želijo neodvisnosti, a hkrati ne želijo biti del ZDA. Na fotografiji: grenlandska prestolnica Nuuk.
Kot poudarja Görlach, strahovi Grenlandcev niso neutemeljeni. Na podlagi Portorika (to je karibski otok, ki pripada ZDA, a njegovi prebivalci na primer ne morejo voliti na zveznih volitvah) lahko preučujejo, kaj bi bilo, če bi bili odvisni od Washingtona.
Grenlandci iščejo stike s Kitajci
V Portoriku se ljudje ne morejo sami odločiti, kakšno okolijsko politiko želijo izvajati ali kakšno vrsto oskrbe z električno energijo želijo uporabljati.
Zdaj je vlada v grenlandski prestolnici Nuuk šla še dlje in jasno povedala, da ne odobrava Trumpovih prizadevanj. Po besedah zunanje ministrice otoka Vivian Motzfeld želijo razširiti trgovino z Ljudsko republiko Kitajsko. Trumpove želje po Grenlandiji torej otok potiskajo v naročje Kitajske.
Kitajci za zdaj ne želijo vlagati na Grenlandijo
Sreča v geopolitični nesreči za Trumpa in Američane je, da Kitajci niso tako zelo zainteresirani za gospodarsko sodelovanje z otokom. Kot piše poznavalec Kitajske Görlach, Grenlandiji za zdaj primanjkuje cest in mostov, da bi dosegla oddaljena rudarska mesta. Izkoriščanje velikanskih naravnih virov za zdaj ni ekonomsko vzdržno.
Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeld Kitajce vabi h gospodarskemu sodelovanju.
Potrebna bi bila velika vlaganja, nad katerimi pa Peking za zdaj ni navdušen. Kitajska zadržanost pri vlaganjih v grenlandsko rudarstvo je povezana s tem, da ima tudi sama velika nahajališča rudnin, ki jih izkopava in prodaja na svetovnem trgu.
Grenlandci med Pekingom in Washingtonom
A dejstvo je, da pod grenlandskim ledom leži 25 od 34 surovin, ki jih je EU označila za bistvene, vključno z redkimi zemljami, ki so bistvene za proizvodnjo računalniških čipov, kot so grafit, niobij, molibden, tantal in titan. Poleg tega bo Arktika zaradi ogrevanja podnebja postala vse bolj geostrateško pomembna.
Kot piše Görlach, bo Nuuk (glavno mesto Grenlandije) še naprej stavil na krepitev stikov s Pekingom kot protiutež Washingtonu. Na drugi strani je za Kitajsko nenehno grenlandsko snubljenje dokaz njene velike vloge na mednarodnem prizorišču.
Ohranitev celovitosti in suverenosti Grenlandije?
Dogovor med Grenlandijo in Kitajsko bi lahko prepričal Trumpa, da Grenlandiji ponudi boljšo možnost, ki spoštuje in ohranja njeno celovitost in suverenost – ko bo otok resnično neodvisen in ločen od Danske, še poudarja Görlach.
Donald Trump trdi, da želi s priključitvijo Grenlandije zaščititi ameriške nacionalne interese, zlasti pred krepitvijo kitajskega vpliva na Arktiki. Zdaj pa je dosegel ravno nasprotno: Grenlandci iščejo zavezništvo in zlasti gospodarsko sodelovanje s Kitajci. Seveda se Američani najbolj bojijo kitajske vojaške prisotnosti na Grenlandiji. Na fotografiji: kitajski vojaki na severu Kitajske.
Svojo moč na območju Arktike pa želi krepiti tudi Moskva. Iz Rusije tako že prihajajo zamisli o nadzoru nad arktičnim otočjem Svalbard, ki pripada Norveški, a imajo na njem Rusi dva rudarska kraja: Barentsburg in zdaj opuščeno Piramido.
V Barentsburgu, kjer delajo tako ruski kot ukrajinski rudarji, je bil za letošnji dan zmage, 9. maja, tudi shod. Kot piše norveški medij Barents Observer, je bil shod upravičevanje ruske napada na Ukrajino.
