Kdo so Putinovi evropski zavezniki

Obisk Vladimirja Putina v Budimpešti je bil šele drugi obisk ruskega predsednika v državi EU po uvedbi sankcij. Čeprav so Madžari visok obisk pričakali na uličnih protestih, so ga bili madžarski politiki, še posebno premier Viktor Orban, veseli. Ruski gost je prinesel deset milijard evrov vredne kredite v zameno za gradnjo jedrske elektrarne. S tem si je Putin pridobil novega evropskega zaveznika.

Ko je pred obiskom ameriški kongresnik John McCain madžarskega premierja opozoril na preveliko ljubezen do Rusije, mu je ta odgovoril: "Vseeno mi je, kaj si mislite. Rusi so pomembni zaradi energije, Nemci pa zaradi dela." Orban je celo prepričan, da je Rusija odličen primer države, ki ni vpeta v mrežo neoliberalnega kapitala in bi bila torej lahko ideološki vzor za prihodnjo Evropo. Podobno prorusko držo ima tudi druga največja madžarska stranka, neofašistična stranka Jobbik. Njihovega evropskega parlamentarca so celo obtožili, da je ruski vohun.

Cilj: spodkopati evropsko enotnost Orban je le še eden od evropskih politikov, ki je sovpadel z načrtom Kremlja, da si razširi svojo mrežo evropskih zaveznikov. To počnejo prav z enako taktiko kot v Latinski Ameriki ali Afriki: s šarmom in polno denarnico. "Končni cilj te taktike je, da bi imeli v Evropi dovolj zaveznikov, da bi lahko spodkopali enotnost Evropske unije in nenazadnje tudi evro-atlantske enotnosti," je za Newsweek dejal Peter Pomeratsev, avtor študije o propagandi Kremlja.

Tako med zavezniki zdaj ni le Viktor Orban. Kar nekaj evropskih politikov se je že izreklo proti sankcijam. Denimo češki predsednik Miloš Zeman, ki je ukrajinski konflikt tudi označil za "državljansko vojno". Tudi ponovni pretendent na francoski predsedniški položaj Nicolas Sarkozy je prepričan, da bi morala Evropa priznati priključitev Krima.

Rusija je grški rezervni načrt Med najbolj nenavadne ruske evropske naveze pa spada zavezništvo s skrajno desničarskimi strankami, a tudi z novo levico v obliki grške vlade Aleksisa Ciprasa. Njihov obrambni minister Panos Kamenos je nedavno dejal, da če ne bo dogovora z Evropo, je še vedno čas za načrt B, kje bi lahko našli denar – v Rusiji, ki bi bila lahko "grški vojaški in ekonomski zaveznik". Namestnik zunanjega ministra Nikos Chountis je potrdil, da je Rusija celo na mizo že položila predlog dogovora o gospodarski pomoči.

Lani je bil Aleksis Cipras večkrat gost v Moskvi in pred mesecem dni je nasprotoval zaostrovanju sankcij proti Rusiji. Prav tako je velik prijatelj Rusije novi grški zunanji minister Nikos Kocijas, ki je v stalni izmenjavi mnenj z ruskim filozofom Aleksandrom Duginom, ki zagovarja "evrasianizem", kombinacijo antizahodne in ruske ultranacionalistične filozofije ter je eden ključnih Putinovih ideologov. Decembra lani pa so hekerji skupine Shaltai Boltai objavili tudi elektronsko pošto, ki je razkrila, da so voditelji Sirize tudi v navezi z ruskim oligarhom Konstantinom Malofejevim, ki financira ukrajinske separatiste in je na listi nezaželenih oseb Evropske skupnosti.

Financiranje skrajne desnice Objavljena elektronska pošta, ki jo je prvi objavil nemški Die Zeit, je razkrila tudi rusko navezo z evropskimi skrajno desničarskimi strankami. Na to so prekaljeni evropski in ameriški diplomati sicer opozarjali že nekaj časa. Poleg skrajne desnice naj bi namreč po navedbah Guardiana Rusi skrivno financirali tudi nevladne organizacije, ki nasprotujejo prostotrgovinskemu sporazumu med Evropo in ZDA, podpirali pa naj bi tudi škotsko in katalonsko gibanje za neodvisnost.

Ključna figura pri financiranju evropskih strank skrajne desnice naj bi bil prav Konstantin Malofejev. Poleg ideoloških podobnosti v stališču do priseljencev, homoseksualcev in nasprotovanja EU in Ameriki jih druži tudi skrajni nacionalizem. Naveza naj bi se začela že leta 2004. Malofejev je lani, ko je še smel potovati v EU, na Dunaju organiziral ekstravagantno zabavo za voditelje evropskih skrajno desničarskih strank v čast dvestoletnice zavezništva med ruskim carjem, avstro-ogrskim casarjem ter pruskim kraljem.

Pred nekaj meseci pa je v javnost prišel tudi podatek, da je Rusija – z velikim deležem oligarhovega denarja – devet milijonov evrov posodila tudi francoski Nacionalni fronti, tako da je Marine Le Pen lahko financirala kampanjo za evropske volitve. Dva milijona je prispevalo ciprsko podjetje bivšega KGB-jevca Jurija Kudimova, ki je tudi bivši direktor ruske banke v državni lasti VEB Capital in bližnji Putinov zaupnik.

Vprašanje je seveda, ali je šlo res za kredit ali ne le za donacijo, kajti kako lahko stranka sploh poplača kredit. Predstavniki Rusije so se udeležili tudi novembrskega kongresa Nacionalne fronte, kjer je Putinov zaveznik Andrej Isajev v govoru dejal, da "je Evropa le ameriška marioneta" in da "Rusi bolje kot Američani razumejo Evropejce".

Poleg francoske skrajne desnice so Rusi podporniki tudi italijanskih in bolgarskih skrajno desničarskih strank, njihov simpatizer pa je tudi Nigel Farage, vodja britanske Neodvisne stranke. Po podatkih Newsweeka naj bi bilo od 24 evropskih poslancev skrajne desnice kar 15 predanih Rusiji.

Balkan, večno rusko dvorišče Poleg Grkov in skrajnih desničarjev za zaveznike Rusije veljajo tudi srbski in bosanski politiki, kjer Rusi svoje glasove kupujejo predvsem s projekti, pri katerih kaj pade tudi v žep politikov. Ruska želja je, da se balkanske države sploh ne bi pridružile Evropski skupnosti.

Na to, da Putin cilja na balkanske države, je nedavno opozorila tudi Angela Merkel, češ da bi s tem lahko oslabil evropsko stabilnost. "Malo verjetno je, da bi na Balkan prišli mali zeleni možici, tako kot v Ukrajino," je za Radio Free Europe dejal bolgarski politolog Ivan Krastev: "Toda v želji po ustvarjanju razdora v Evropi bi Putin kaj lahko uporabil pomanjkanje politične stabilnosti na Balkanu in gospodarsko krizo kot orodje, s katerim bi na Balkanu pokazali svojo moč, s katero lahko povzročijo nemire."