Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Torek,
14. 4. 2015,
17.15

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

prevzemi

Torek, 14. 4. 2015, 17.15

8 let

Kdo je letos zapravil že skoraj bilijon evrov

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Prevzemi in združitve podjetij letos spet doživljajo bum. V ozadju prevzemnega buma so visoke cene delnic in nizke obresti, pa tudi želja po krčenju stroškov in boj za obstanek.

V Sloveniji je bila glavna ponedeljkova novica Heinekenov prevzem Pivovarne Laško. Za polovični delež slovenske pivovarne je nizozemski velikan odštel dobrih 114 milijonov evrov.

Za nakupe prve tri mesece skoraj bilijon evrov Ta kup evrov pa je le kaplja v morju vsot, ki so jih podjetja po svetu letos porabila za prevzeme. Po podatkih analitične družbe Dealogic je bilo v prvem četrtletju letos za prevzeme porabljenih kar 836 milijard evrov.

To je 21 odstotkov več kot lani v istem obdobju in največ po svetovni finančni krizi, piše britanski tednik The Economist. Prevzemni bum je verjetno povezan s tem, da so delnice zelo visoko, tako kot v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja in v letih 2006‒2007.

Bolj samozavestni menedžerji Menedžerji lahko visoko ceno delnic uporabljajo kot močno orožje pri sklepanju dogovorov. Tako je visoka vrednost delnic na delniških trgih v ozadju številnih zadnjih prevzemov.

Toda prevzemi in združitve so lahko tudi simptom industrije, ki se bojuje za rast in želi krčiti stroške – takšen je primer v energetskem sektorju. Royal Dutch Shell se je tako nedavno dogovoril o nakupu britanske družbe BG, ki se ukvarja s črpanjem in prevozom zemeljskega plina, za 65 milijard evrov. Nizka cena nafte: več združitev in prevzemov To ni nič novega: veliko združitev in prevzemov v naftnem sektorju je bilo tudi v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila cena nafte prav tako nizka.

Kot piše ameriški časnik The Wall Street Journal, je večje število prevzemov tudi posledica tega, ker so vodstva podjetij bolj samozavestna zaradi dobrega stanja gospodarstva.

Nizke obresti in visoka vrednost delnic Zato uporabljajo svoje zaloge denarja, da dosežejo prihodnjo rast podjetja. Prevzeme pa spodbujajo tudi nizke obrestne mere in razcvet delniških trgov.

Če bo zdajšnji ritem zdržal vse leto, potem bo letos za prevzeme porabljenih 3,5 bilijona evrov. Med letošnjimi prevzemi jih je kar 16 takšnih, ki so bili vredni več kot 10 milijard ameriških dolarjev (9,4 milijarde evrov) - eden od takšnih prevzemov je današnji Nokijin prevzem Alcatel-Lucenta za 15,6 milijarde evrov. Še nikoli ni bilo toliko tako velikih prevzemov.

Ne spreglejte