Kdo je Aleksis Cipras

Če bo Siriza dobila dovolj glasov, da bo sama sestavila vlado, oziroma če bo našla partnerja ali partnerje za koalicijsko vlado, potem bo novi grški predsednik vlade postal prav 40-letni inženir Cipras.

Cipras v komunističnem podmladku Še pred leti Evropejci za Ciprasa in njegovo Sirizo niso niti slišali, grška kriza pa ga je postavila v središče zanimanja tuje javnosti in medijev. Grška javnost pa julija 1974 v Atenah rojenega Ciprasa pozna že precej časa, saj se je že kot dijak vključil v podmladek komunistične stranke in organiziral proteste proti ustanavljanju zasebnih univerz.

Na državni tehnični univerzi v Atenah je Cipras začel študirati civilno inženirstvo (gradbeništvo, urbanizem, prostorsko načrtovanje …) in se hkrati dejavno vključil v študentsko gibanje, po koncu študija pa se je zaposlil v gradbeništvu. Inženirka je tudi njegova partnerica Peristera Bacijana, s katero ima dva sinova, eden od njiju ima srednje ime Ernesto, v čast Che Guevari.

Cipras in protiglobalizacijski protesti Ko je grška komunistična stranka zapustila koalicijo levičarskih strank, v grščini poimenovano Synaspismos (dobesedni prevod je koalicija oziroma zveza), ni sledil svojim partijskem kolegom, ampak je ostal v prej omenjeni koaliciji. Med letoma 1999 in 2003 je vodil podmladek te levičarske koalicije, dejaven je bil tudi pri organiziranju protiglobalizacijskih protestov.

Leta 2004 se je koalicija še z drugimi levičarskimi strankami in gibanji (demokratični socialisti, maoisti, trockisti, levičarski ekologi, evrokomunisti, evroskeptiki …) združila v novo koalicijo, ki si je nadela ime Synaspismos Rizospastikis Aristeras (sl. prevod: Koalicija radikalne levice), ki je bolj znana po kraticah Syriza oziroma Siriza.

Cipras postane predsednik Sirize Cipras je predsednik Sirize postal leta 2008, ko je bil star 33 let. Tako je postal najmlajši predsednik katerekoli grške stranke v zgodovini te sredozemske države. To je bilo tudi leto, ko je po svetu začela divjati svetovna finančna kriza, ki je v brezno pahnila tudi prezadolženo Grčijo.

Kriza v Grčiji je bila sreča v nesreči za Sirizo, saj se je na valovih grškega nezadovoljstva začel Cipras naglo vzpenjati. Na predčasnih volitvah maja 2012 je Siriza za štirikrat povečala svoj izkupiček, saj je dobila 16,8 odstotka glasov (leta 2009 le 4,6 odstotka glasov). Še uspešnejša je bila na novih predčasnih volitvah, ki so bile že junija 2012 – dobila je kar 26,9 odstotka glasov.

Nabiranje glasov s protivarčevalno retoriko Na volitvah 2012 je sicer zmagala konservativna Nova demokracija, ki je skupaj z zmerno levim Pasokom tudi sestavila koalicijo. Toda nova vladarica grške levice je postala Siriza, obenem tudi najmočnejša opozicijska sila oziroma, potem ko se je iz koalicije strank leta 2013 preoblikovala v stranko, tudi najmočnejša opozicijska stranka.

Že pred volitvami leta 2012 je Cipras izoblikoval svoj uspešen pristop z obljubami o koncu zategovanja pasu, ki jim ga vsiljuje tujina (zlasti Nemčija). Besede, ki so pihale na dušo ponižanih Grkov. Grški dolg zanj sploh ni bil težava Grčije, ampak tujine oziroma upnikov.

Cipras na dobri poti, da postane novi grški premier Ciprasova Siriza se je začela vzpenjati tudi po letu 2012. Leta 2014 je tako Siriza v Grčiji zmagala na volitvah v Evropski parlament. Dobila je 26,6 odstotka, Nova demokracija pa 22,7 odstotka. Cipras je bil tudi eden od kandidatov za predsednika Evropske komisije, kar je bila njegova velika promocija.

Na današnjih predčasnih volitvah pa je Ciprasu uspel veliki met, saj je njegova stranka po vzporednih volitvah prepričljivo zmagala. Tako kot že leta prej, je tudi zdaj glasove pred volitvami nabiral z očitki na račun nemške kanclerke Angele Merkel: dozdajšnjega grškega premierja Antonisa Samarasa (Nova demokracija) pa smešil z besedami, da je merkalist in lutka v rokah Merklove.

Kako bo Cipras uresničil svoje obljube? Cipras ima najzvestejše privržence med zaposlenimi v javnem sektorju, saj jim obljublja zaposlitev do upokojitve, pred volitvami pa je grškim volivcem obljubljal gradove v oblakih: povečanje minimalne plače, povečanje pokojnin, odpis dolgov grškim gospodinjstvom, nižje davke (ne za bogate, njim, zlasti ladjarjem, bi naložil višje davke), subvencioniranje elektrike in javnega prevoza …

Cipras zagovarja tudi stališče, da bi morala tujina Grčiji odpisati dolgove. Pred volitvami je samozavestno obljubljal, da bodo po njegovi zmagi finančni trgi plesali tako, kot bodo žvižgali v Atenah, in ne obratno, kot je zdaj. Zdaj bo imel priložnost to tudi dokazati.