SiolNET. Novice Svet
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Karadžić podrobneje o dogovoru s Holbrookom

4

termometer

Radovan Karadžić je v besedilu, objavljenem na spletni strani haaškega sodišča, ponovno spregovoril o dogovoru, ki naj bi mu ga ponudil bivši ameriški posrednik za Balkan Richard Holbrooke.

Bivši predsednik Republike srbske trdi, da mu je Holbrooke v imenu ZDA leta 1996 zagotovil, da mu ne bodo sodili pred haaškim sodiščem, če se bo umaknil iz javnega življenja. "Do uresničitve Daytonskega sporazuma bi moral ostati neviden" "Moja obveznost je bila, da se umaknem ne samo iz javnih, ampak tudi s strankarskih funkcij, da se povsem odstranim iz javnosti, da ne dajem intervjujev in da celo ne objavljam knjižnih del, z eno besedo, da ostanem dovolj dolgo neviden, dokler ne bo uresničen Daytonski mirovni sporazum," s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH, je zapisal Karadžić v predlogu, ki ga je danes vložil na sodišče.

"Holbrooke se je v imenu ZDA zavezal, da mi pred tribunalom ne bodo sodili" "Holbrooke se je v imenu ZDA zavezal, da Srbski demokratski stranki ne bo prepovedano kandidirati na volitvah, da nihče več od naših funkcionarjev ne bo umaknjen z volilnega seznama (kar se je zgodilo šele na naslednjih volitvah in ne tistih leta 1996). Kar zadeva mene, se je Holbrooke v imenu ZDA tudi zavezal, da mi pred tribunalom ne bodo sodili," je zapisal Karadžić v besedilu na štirih straneh.

Karadžić: Albrightova je Plavšićevi predlagala, naj se skrije Da naj bi bil dogovor s Holbrookom dejansko dogovor z ZDA, je Karadžić podkrepil tudi s trditvijo, da je takratna ameriška državna sekretarka Madeleine Albright njegovi naslednici na položaju, predsednici Republike srbske Biljani Plavšić predlagala, naj se "skrije v Rusiji, Grčiji, Srbiji in odpre kliniko", oziroma "da se premakne vsaj v Bijeljine, samo da odide s Pal".

Prepričan je, da ga ZDA želijo likvidirati Kljub temu, da se je po lastnih besedah dogovora držal od prvega dne, so ga čez nekaj mesecev mednarodne sile skušale večkrat likvidirati "na krajih, ki jih je tik pred tem zapustil". Ker niso mogle izpolniti zaveze, da mu ne bodo sodili v Haagu, so se po njegovi oceni ZDA odločile, da ga bodo likvidirale. Zaradi tega se tudi ni predal haaškemu sodišču, čeprav je to nameraval "že leta 1996, 1997, 1998", kot je povedal v četrtek na sodišču.

"Tako je ta sporazum, ki bi mi moral zagotoviti mir in svobodo, postal vir skrajne nevarnosti za moje življenje ter življenja in varnost moje družine in prijateljev," je zapisal Karadžić. Ocenil je tudi, da je "želja Holbrooka, da izginem, po možnosti prej, preden povem to in druge resnice, danes še bolj sveža in močnejša". Ni pa siguren, ali ga Holbrookova roka "lahko doseže" tudi v Haagu.

Predlog, ki ga je na svoji spletni strani v srbskem izvirniku in angleškem prevodu objavilo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je Karadžić želel v celoti prebrati že v svojem prvem nastopu pred sodiščem v četrtek, a ga je sodnik Alphons Orie pozval, naj v nekaj minutah raje predstavi samo glavne točke, sicer pa sodišče pisno seznani s predlogom.

Karadžića skrbi pravičnost sojenja v Haagu Karadžić je nato te "številne drastične nepravilnosti" kratko predstavil. Med drugim je navedel tudi, da so ga v Beogradu prijeli neznanci tri dni prej, kot trdijo srbske oblasti in da tako 74 ur ni imel stika ne z odvetnikom niti prijatelji. Skrbi pa ga tudi pravičnost sojenja v Haagu, potem ko je glavni haaški tožilec Serge Brammertz napovedal, da bo skušal pospešiti njegovo sojenje. "Hitrost je bistvenega pomena v revolveraških obračunih, nikakor pa ne pri vprašanjih prava in pravice," je zapisal Karadžić.

Obstoj dogovora je leta 2004 potrdila Karadžićeva soproga Da dogovor obstaja, je leta 2004 potrdila Karadžićeva soproga Ljiljana. Po besedah bivše tiskovne predstavnice bivše glavne haaške tožilke Carle Del Ponte, Florence Hartmann, Holbrooke "tako kot vedno vse zanika", Karadžić pa "na drugi strani ne ponudi nobenih dokazov. Torej gre za besedo enega proti drugemu," je dejala.

"13 let Karadžićevega skrivanja vzbuja sume" "Nikoli nismo izvedeli resnice, vendar 13 let Karadžićevega skrivanja vzbuja sume," je še dejala. "Karadžićeva družina je vedno trdila, da ima dokaze o obstoju dogovora. Videli bomo, kaj bo naredil Karadžić," je dodala Hartmannova.

Švedski zunanji minister zanika trditve Karadžića Švedski zunanji minister Carl Bildt, ki je med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije sodeloval pri mirovnih prizadevanjih, je medtem zatrdil, da Karadžiću ni nihče obljubil, da se bo v zameno za umik iz javnega življenja izognil sojenju pred haaškim sodiščem. "Takšen dogovor ni nikoli obstajal. Nobenega poskusa ni bilo, da bi se obtožbe (proti Karadžiću) opustile," je zatrdil Bildt.

Bildt: Karadžića je v 90. letih rešil sindrom Mogadiša "Tako Holbrooke kot jaz sva aktivno sodelovala (...) v prizadevanjih, da bi zveza Nato posredovala pri njegovi aretaciji. Ni nam uspelo, toda to je že druga zgodba," je dejal Bildt. Kot je ocenil, Karadžić ni bil aretiran predvsem zaradi nepripravljenosti ZDA, da po fiasku v Somaliji leta 1993 znova tvega življenja svojih vojakov. V operaciji v Somaliji, ko so ameriški vojaki poskušali aretirati nekega vojaškega poveljnika v Mogadišu, je bilo ubitih 18 ameriških vojakov, več kot 70 je bilo ranjenih. Ubitih je bilo tudi okoli 500 Somalijcev. "Mislim, da je Karadžića v tistih letih rešil sindrom Mogadiša," je menil Bildt.

State Department: Nihče ni sklepal dogovorov s Karadžićem Trditve Karadžića je medtem zavrnil tudi tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Sean McCormack. "Tako veleposlanik Holbrooke kot tudi mi smo že večkrat pojasnili, da ni nihče sprejel dogovora, ki bi Radovanu Karadžiću ponujal imuniteto pred kazenskim pregonom ali priporom," so preko ameriškega veleposlaništva na Dunaju sporočili iz State Departmenta.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin