Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
22. 7. 2008,
3.18

Osveženo pred

8 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Torek, 22. 7. 2008, 3.18

8 let, 2 meseca

Karadžić: Najbolj iskani haaški obtoženec končno za zapahi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić je do danes veljal za enega najbolj iskanih obtožencev Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

Na begu j bil 13 let, pripisujejo pa mu odgovornost za najhujši zločin med vojno na območju nekdanje Jugoslavije, genocid v Srebrenici leta 1995. Postal je strokovnjak za zdravljenje depresije Karadžić se je rodil 19. junija 1945 v Črni gori, njegova družina pa je po rodu s Kosova. Njegov oče Vuk je bil med drugo svetovno vojno četnik, tako da je bil po vojni pretežni del njegovega otroštva v zaporu. Družina naj bi bila tudi v sorodu z očetom srbske abecede Vukom Karadžićem. Leta 1960 se je Radovan Karadžić preselil v Sarajevo, kjer je spoznal svojo soprogo Ljiljano. Po študiju psihologije se je specializiral za zdravljenje depresije. Leta 1983 je postal psiholog beograjskega nogometnega kluba Crvena zvezda. Preden se je podal v politiko, pa je bil znan pesnik in psihiater.

Leta 1990 Karadžić postane predsednik Srbske demokratske stranke

Srbski nacionalistični pisatelj Dobrica Ćosić ga je spodbudil, da se je odločil za politiko. Tako je leta 1990 postal predsednik Srbske demokratske stranke (SDS). Manj kot dve leti kasneje je razglasil neodvisno Republiko srbsko z glavnim mestom Sarajevom. Od 12. maja do 17. decembra 1992 je bil predsednik predsedstva Republike srbske, od 17. decembra 1992 do 19. julija 1996 pa njen predsednik in vrhovni poveljnik oboroženih sil.

21. novembra 1995 so takratni predsedniki BiH, Hrvaške in Srbije, Alija Izetbegovič, Franjo Tudjman in Slobodan Miloševič v ameriškem mestecu Dayton parafirali Daytonski mirovni sporazum, ki so ga slovesno podpisali 14. decembra 1995 v francoskem mestecu Rambouillet.

Ratko Mladić še vedno na begu

Daytonski sporazum je pomenil tudi začetek konca politične oziroma vojaške kariere Karadžića in vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki je še vedno na begu. Leta 1996 je Karadžić zaradi pritiska mednarodne skupnosti in takratnega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića odstopil s položaja predsednika Republike srbske in pooblastila prenesel na podpredsednico Biljano Plavšić.

Haaško sodišče je sprva 24. julija 1995 in 14. novembra 1995 izdalo skupni obtožnici proti Karadžiću in Mladiću za zločine v Srebrenici in vojni v BiH, ki pa ju je nato ločilo. 31. maja 2000 je tako haaško sodišče izdalo ločeno obtožnico proti Karadžiću, dve leti kasneje pa tudi proti Mladiću.

Obtožnica: genocid, zločini proti človečnosti ...

Obtožnica haaškega sodišča ga bremeni za genocid, zločine proti človečnosti, kršitve vojnega prava ter hude kršitve ženevskih konvencij. Pod njegovim poveljstvom je bila vojska Republike srbske odgovorna za etnično čiščenje in številna grozodejstva. Po osebni odgovornosti ga obtožnica bremeni za poboje civilistov in napade vojske Republike srbske med aprilom 1992 in julijem 1995 na mesta in vasi BiH ter ropanja in uničevanja muslimanskih ali katoliških verskih poslopij.

Ameriška vlada je leta 2001 za informacije, ki naj bi pripeljale do Karadžićeve aretacije, razpisala nagrado v vrednosti petih milijonov dolarjev.

Carla Del Ponte je več let trdila, da se Mladić skriva v Srbiji

Nekdanja glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je več let trdila, da se Mladić skriva v Srbiji, občasno pa tudi v Republiki srbski, Karadžić pa v Republiki srbski in Črni gori, verjetno tudi v Srbiji. Del Pontejeva je večkrat ostro obsodila tudi mednarodne sile in pomanjkanje sodelovanja med različnimi obveščevalnimi službami, da ga več kot deset let po vložitvi obtožnice niso prijeli.

Kasneje se je izvedelo, da so glavna haaška ubežnika dolgo ščitile srbske civilne in vojaške oblasti. Po letih vztrajanja v prepričanju, da se ne bo predal, ga je njegova mati leta 2006 prvič pozvala k predaji.

Ne spreglejte