Kako so za obstoj evra žrtvovali mlado generacijo

V predkriznem letu 2007 je bila v EU po podatkih Eurostata brezposelnost med mladimi, mlajšimi od 25 let, 15,5 odstotka. Leta 2008 je izbruhnila svetovna finančna kriza, ki se je v stari celini prevesila v evrsko krizo oziroma krizo prezadolženih (večinoma) južnoevropskih držav.

Kriza poveča brezposelnost mladih Kriza je udarila zlasti mlade, saj se je brezposelnost v tej starostni skupini precej povečala. Podatki Eurostata to potrjujejo. Leta 2013 je bilo v EU brezposelnih 23,4 odstotka mladih, v evroobmočju pa 24 odstotkov.

Kriza je najbolj udarila mlade Grke, saj jih je bila lani brez dela kar 58,3 odstotka. Sledijo Španija (55,5 odstotka), Hrvaška (49,7 odstotka), Italija (40 odstotkov), Ciper (38,9 odstotka), Portugalska (37,7 odstotka) in Slovaška (33,7 odstotka). V Slovenija je bilo lani po podatkih evropskih statistikov brezposelnih 21,6 odstotka mladih.

Izgubljena generacija Kot pravi David Folkerts-Landau, glavni ekonomist pri Deutsche Bank, so ceno za obstoj evra oziroma obstoj evroobmočja plačali predvsem mladi. Ti so postali izgubljena generacija, je še poudaril nemški ekonomist v pogovoru za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Gre za generacijo, za katero obstaja nevarnost, da bo dolgotrajno ujeta v spirali revščine in socialnega izključevanja, kar lahko vodi v krepitev političnega ekstremizma in socialne nemire, opozarja britanski časnik The Guardian. Nekaj takšnega lahko že vidimo v Grčiji, kjer se krepita leva (Siriza) in desna skrajnost (Zlata zarja).

Manjša naklonjenost Evropi Izgubljene generacije bo, kot opozarja visoki komisar Sveta za Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks, tudi generacija, ki bo manj naklonjena evropskemu združevanju in evropski solidarnosti.

Na težavo izgubljene generacije opozarjajo tudi podatki Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound, ki kažejo, da se je delež mladih, ki živijo doma, od leta 2007 povišal v praktično v vseh evropskih državah. Poznejša osamosvojitev mladih in odlaganje ustvarjanja družin ima tudi demografske posledice.

S trebuhom za kruhom Zaradi brezposelnosti številni mladi Sredozemci odhajajo v države na severu stare celine, zlasti Nemčijo, Veliko Britanijo in Švedsko. Dežele, kot sta Grčija in Španija, tako izgubljajo številne najbolj izobražene in usposobljene mlade, kar ima negativne posledice za prihodnost teh dežel.

Letos se je položaj mladih malenkostno izboljšal, vendar je položaj še vedno daleč od zaželenega. V EU je bilo julija letos brezposelnih 21,7 odstotka, v evroobmočju pa 23,2 odstotka. Na neslavnem vrhu sta še vedno Grčija in Španija. Maja sta bili obe državi izenačeni – v obeh je bilo brezposelnih 53,1 odstotka mladih.