Kako so Nemci zavladali svetu

Vedno, ko je nemška nogometna reprezentanca osvojila naslov svetovnega prvaka, je bil ta dogodek povezan s kakšnim večjim mejnikom v nemški sodobni zgodovini.

Nogometni čudež v Bernu Ko je Zahodna Nemčija leta 1954 v sosednji Švici presenetljivo osvojila prvi naslov svetovnih prvakov, je bil ta dogodek nekakšna tolažba za narod, ki je nekaj let pred tem že drugič izgubil svetovno vojno ter se s trudom želel postaviti na lastne noge in obnoviti porušeno domovino.

Povojni pesimizem Nemcev, ki so bili za nameček razdeljeni na demokratično-kapitalistični Zahod in komunistični Vzhod, dobro ponazarja takratna priljubljena razlaga njihove črno-rdeče-zlate tribarvne zastave: "Iz zlate preteklosti skozi krvavo sedanjost v črno prihodnost."

Toda ta povojni pesimizem je bil neutemeljen – prihodnost ni bila črna. Ko so nemški nogometaši 4. julija 1954 v Bernu s 3:2 premagali favorizirane Madžare, je ta tekma dobila ime čudež v Bernu (nem. Das Wunder von Bern). Ta "čudežna" tekma se je v nemški kolektivni spomin vpisala kot začetek nemškega povojnega vzpona. Nemški gospodarski čudež in zmagoslavje v Münchnu Nogometnemu čudežu je sledil t. i. nemški gospodarski čudež, ki je svoje temelje dobil prav na začetku 50. let. Nemško gospodarstvo se je v poznejših letih razcvetelo, Zahodna Nemčija je (spet) postala svetovna industrijska velesila.

Ko so Zahodni Nemci v domačem Münchnu leta 1974 po zmagi nad Nizozemci z 2:1 še drugič nogometno zavladali svetu, je bila Zahodna Nemčija že za ZDA in Japonsko tretje najmočnejše gospodarstvo na svetu. Tudi naftna kriza, ki je zahodni svet udarila leta 1973, ni resno zamajala nemškega gospodarstva.

Leta 1974 naslov najboljših na svetu ni bil več čudež, zato so zmago nad rivalskimi sosedi iz dežele mlinov na veter Nemci poimenovali zmagoslavje v Münchnu (nem. Der Triumph von München).

Junaki iz Rima in združitev Nemčije Leto 1990, ko so Zahodni Nemci v večnem mestu Rimu še tretjič postali svetovni prvaki, je bilo spet zgodovinsko leto za nemški narod. Leta 1989 je padel berlinski zid – simbol povojne evropske in nemške razdeljenosti. Le nekaj mesecev po tem, ko so zahodnonemški nogometaši (rojaki so jih poimenovali junaki iz Rima, Helden von Rom) vladali na apeninskih nogometnih zelenicah, sta se združili tudi Zahodna in nekdanja komunistična Vzhodna Nemčija. Sredi Evrope je nastal 80-milijonski orjak, ki je marsikomu obudil strahove pred ponovno preveliko nemško močjo.

V času nemškega združevanja so preveliko nemško moč sosedi Francozi želeli omejiti s tem, da so kot pogoj za sprejetje združene Nemčije zahtevali, da se Nemci odrečejo svoji nemški marki in sprejmejo skupno evropsko valuto. Ironija usode je, da je evro potem bolj "tepel" Francoze kot Nemce.

Združena Nemčija postane evropski bolnik, a okreva Strahovi pred preveliko nemško močjo se niso uresničili. Združitev Nemčije je bila za Zahodne Nemce veliko breme – milijarde so odtekale na vzhod združene države. Kmalu po tem, ko je bilo konec vsenemške združitvene evforije, so se pojavili nasprotja in predsodki med Zahodni in Vzhodnimi Nemci – Wessiji in Ossiji.

Nemčija je tako namesto dominantne sile na stari celini, kot so se bali številni, postala skorajda nekakšen evropski bolnik. Toda s protržnimi reformami, ki jih je sprejela rdeče-zelena koalicija pod vodstvom kanclerja Gerharda Schröderja, se je krivulja začela spet dvigati.

Reformirana Nemčija je tako v nasprotju s številnimi drugimi državami zlahka prebrodila svetovno finančno-gospodarsko krizo. Pod vodstvom kanclerke Angele Merkel je EU narekovala sprejetje varčevalne politike, zaradi katere so Nemci postali dokaj osovraženi v številnih prezadolženih južnoevropskih državah – še najbolj v Grčiji.

Nemška gospodarska lokomotiva povleče Evropo iz krize Toda Evropa počasi okreva in k temu je veliko prispevala nemška gospodarska lokomotiva. Po spomladanski napovedi Evropske komisije bo letos gospodarska rast v Nemčiji znašala 1,8 odstotka (v evroobmočju 1,2 odstotka, v EU pa 1,6 odstotka), prihodnje leto pa dva odstotka (v evroobmočju 1,7 odstotka, v EU pa dva odstotka).

V prihodnjih letih bo padala tudi nemška brezposelnost, ki je tako ali tako že zdaj med najnižjimi v Evropi. Prihodnje leto bo tako 5,1-odstotna – za primerjavo: v evroobmočju bo po napovedih 11,4-odstotna, v EU pa 10,1-odstotna. Tudi nemški javni dolg, ki je leta 2012 dosegel 81 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), naj bi prihodnje leto znašal 73,6 odstotka BDP.

Nemčija tako ostaja najmočnejše evropsko gospodarstvo in četrto najmočnejše gospodarstvo na svetu (pred njo so ZDA, Kitajska in Japonska) – po podatkih Svetovne banke je bil lani BDP 2,7 bilijona evrov.

Nemški nogometni stroj – zmaga kolektiva nad izjemnimi posamezniki Uspehom nemškega gospodarskega stroja je v Braziliji sledil tudi uspeh nemškega nogometnega stroja. V nedeljo so Nemci na sloviti Maracani z 1:0 premagali Argentince (kot zanimivost: vedno, ko so Nemci v finalni tekmi postali svetovni prvaki, je v nasprotnem moštvu igral nogometaš, ki je veljal za najboljšega na svetu: leta 1954 Madžar Ferenc Puskas, leta 1974 Nizozemec Johan Cruyff, leta 1990 Argentinec Diego Maradona in letos prav tako Argentinec Leo Messi).

Svet je po nemškem zmagoslavju v Riu de Janeiru te dni dobil občutek, da je Nemcem z gospodarskimi in nogometnimi podvigi uspelo tisto, kar jim je dvakrat vojaško spodletelo – zavladati svetu. Se lahko nemški vlak ustavi?

Glede kratkoročnih strahov: v Nemčiji so – a za zdaj ne pretirano – zaskrbljeni, da bo zaradi večanja cen nepremičnin počil nepremičninski mehurček. Nemce je tudi strah, da bodo zaradi politike Evropske centralne banke (nizke obresti, kupovanje obveznic zadolženih držav) prezadolžene evropske države reševali nemški davkoplačevalci.

Bo manjšanje števila rojstev končalo nemško gospodarsko prevlado? Dolgoročno je najšibkejša nemška točka demografija. Po napovedih se bo prebivalstvo v Nemčiji zaradi padanja števila rojstev v prihodnosti precej zmanjšalo – do leta 2060 na 70 milijonov. V tem primeru Nemčija ne bo več najmočnejše evropsko gospodarstvo, prehiteli jo bosta Velika Britanija in Francija. Manjše število prebivalcev pa bo prineslo tudi manjšo blaginjo.