Petek, 24. 1. 2014, 21.31
8 let, 10 mesecev
Kako je Stalin pomoril na milijone Ukrajincev

Ukrajina je dežela, ki je že stoletja razpeta med Zahodom in Rusijo. Včasih so Ukrajince zatirali zahodni sosedje, včasih vzhodni, velikokrat pa oboji hkrati. Po propadu srednjeveške kijevske države je večino današnjega ukrajinskega ozemlja zasedla Litva, ki se je pozneje združila s Poljsko.
Rusi, ki jim Ukrajinci pravijo tudi Moskoviti, so večino Ukrajine zasedli v 18. stoletju. Le jugozahodni del Ukrajincev, ki so živeli v Galiciji, je prišel pod Avstrijo. Prav ta del Ukrajine, kjer živijo unijati (ukrajinski kristjani pravoslavnega obreda, ki priznavajo papeža), je še zdaj najmočnejše oporišče borcev za ukrajinsko samobitnost in prozahodno usmerjenost.
Komunisti so po bili po uničenju samostojne ukrajinske države, ki je terjalo več sto tisoč žrtev in veliko število brezdomcev, sprva dokaj prizanesljivi do Ukrajincev in so celo spodbujali ukrajinsko kulturo in jezik.
Preobrat se je zgodil, ko je oblast v Sovjetski zvezi prevzel Stalin. Ta je dal v čistkah konec dvajsetih in v tridesetih letih prejšnjega stoletja pobiti okoli štiri petine ukrajinske kulturne elite.
Tarča Stalinovega terorja pa niso bili samo ukrajinski intelektualci, ampak tudi najštevilnejši sloj ukrajinskega naroda – kmetje. Ukrajina s svojo rodovitno črno zemljo (černozjom) je bila žitnica Evrope, ki je vedno pridelala več hrane, kot jo je sama potrebovala.
Hkrati pa so komunisti začeli nasilno kolektivizacijo. Proizvodnja hrane je strmo padla, oblast je kmetom nasilno odvzemala pridelke in živino. Uničenju kulakov in nasilni kolektivizaciji je v letih 1932–1933 sledila velika lakota, v kateri je zaradi pomanjkanja hrane umrlo več milijonov ukrajinskih kmetov.
Po srednji oceni je zaradi lakote umrlo 3,9 milijona Ukrajincev, med demografske izgube pa prištevajo še nerojenih 6,1 milijona Ukrajincev, kolikor bi se jih rodilo po izračunu, če ne bi bilo lakote. Skupaj torej deset milijonov žrtev.
Ali je bil holodomor načrten Stalinov poskus demografske oslabitve Ukrajincev, ki so bili vedno trn v peti Rusom, torej genocid nad Ukrajinci? Ukrajinci so prepričani o tem.
Pojavljajo pa se tudi mnenja, da je lakota 1932–1933 nenačrtna posledica zgrešene komunistične politike na področju kmetijstva, ki je žitnico Evrope spremenila v deželo lakote.
Že leta 1921 je namreč v veliki lakoti v Povolžju, ki je bila posledica divjanja državljanske vojne in hkratne zgrešene komunistične gospodarske politike, umrlo več kot šest milijonov kmetov, od tega največ ruskih.
Lakota v času holodomora je stradajoče ljudi prisilila v najbolj grozljiva dejanja, saj se je množično pojavilo ljudožerstvo. Komunistična oblast, ki je bila kriva za to lakoto, pa je po Ukrajini sprenevedavo lepila plakate z napisi: "Pojesti svojega otroka je barbarstvo." Zaradi ljudožerstva je bilo obsojenih okoli 2.500 ljudi.