Kaj je Evropski parlament naredil za nas?

Maja bodo volitve v Evropski parlament. Za mnoge Evropejce so to popolnoma nepomembne volitve, ki politikom le omogočajo dobro plačano službo. Evroskeptiki že ves čas opozarjajo, da so evropske institucije oddaljene od državljanov in da je parlament bolj samemu sebi namen. Odločitve parlamenta naj ne bi prav z ničemer izboljšale življenja Evropejcev.

Od Lizbonske pogodbe leta 2009 ima Evropski parlament malo več moči, kot je je imel prej. Tako je zdaj eden od institucij, ki ima tudi moč odločanja, skupaj z Evropsko komisijo in Svetom Evrope. In če pomislimo, da je to edina institucija, v katero državljani Evrope neposredno volijo predstavnike, je to bolj ali manj edini glas ljudi.

V sklicu parlamenta, ki se mu letos končuje mandat, so kljub očitkom o dobro plačanih evrobirokratih sprejeli nekaj odločitev, ki so ali pa še bodo vplivale na življenje Evropejcev. Poleg sprejetih predpisov bank, ki določajo najvišje mogoče nagrade bankirjem, in sodelovanja pri reformi kmetijstva, ki denimo odpravlja kvote za sladkor in mleko, so sodelovali pri nekaj odločitvah, ki neposredno vplivajo na življenje državljanov Evrope.

Cene mobilnih gostovanj Tista, ki jo občuti slehernik, je gotovo odločitev o znižanju cen gostovanj v mobilnih omrežjih. Časi, ko smo v tujini, da bi se izognili visokim računom, izklapljali mobilne telefone, so minili, zahvaljujoč evroposlancem. Novo mobilno cenovno politiko je sicer predlagala Evropska komisija, a so jo potrdili evroposlanci, nato pa še vlade evropskih držav.

Tako so cene gostovanj v mobilnih omrežjih drastično padle, predvsem cene za prenos podatkov. Poleti 2012 cene niso smele presegati 70 stotinov za megabajt, lani poleti pa so ceno še znižali na 45 stotinov za megabajt. Poleg državljanov so verjetno veliko pri računih za mobilne telefone profitirali prav evroposlanci.

Svoboda interneta Na velik odziv javnosti je naletela tudi odločitev poslancev, da zavrnejo podpis sporazuma Acta (Anti-Counterfeiting Trade Agreement), ki bi posegel v svobodo interneta. S sporazumom so korporacije želele zaščititi avtorske pravice in zajeziti piratstvo, a so s tem po mnenju evroposlancev posegle v svobodo govora in človekove pravice.

Tisoči evropskih aktivistov so lobirali proti sprejemu sporazuma. Uspešno – leta 2012 je Evropski parlament izglasoval zavrnitev podpisa sporazuma in tako Acti zadal poslednji udarec. In to kljub temu, da so sporazum podpirale mnoge evropske vlade, med njimi tudi Slovenija.

Označevanje hrane Škandali s ponarejeno hrano in vse bolj razširjena debelost so evropske poslance spodbudili, da so sprejeli ukrepe o bolj preglednem označevanju hrane, še posebej o sestavinah v hrani in o njenem poreklu.

Prve spremembe so sprejeli že leta 2010, ko so spremenili označevanje sestavin v hrani, predvsem maščob, soli in sladkorja v tabelah o dnevno priporočenih odmerkih. Proizvajalci bodo morali v prihodnosti te informacije natisniti na sprednjo stran ovitkov.

Ukrep novega označevanja hrane bo v celoti zaživel decembra letos.

Protikadilski ukrepi Evropski poslanci so tudi podprli kup ukrepov, s katerimi bi zajezili kajenje med mladimi. Zavrnili so denimo predlog komisije, da bi bile elektronske cigarete uvrščene med medicinske izdelke in bi imele tako omejeno prodajo.

Podprli so prepoved izdelovanja cigaret z okusi. Pri tem so za cigarete z okusom mentola izglasovali petletni odlog prepovedi, prav tako pa niso izglasovali prepovedi tankih cigaret.

So pa podprli nove predpise o opozorilih na cigaretah. Od zdaj bodo zasedali 65 odstotkov cigaretne škatlice. Originalni predlog je sicer bil 75 odstotkov.

Proti gensko spremenjenim organizmom Evropski parlamentarci so lani tudi izglasovali prepoved uvajanja novih gensko spremenjenih organizmov. Pri tem gre predvsem za novo koruzo 1507, ta bi bila druga gensko spremenjena koruza, ki bi jo bilo dovoljeno gojiti v Evropi.

Toda odločitev evropskih poslancev, ta odseva mnenje 61 odstotkov Evropejcev, ki nasprotujejo GSO, ni bila obvezujoča in Evropska komisija se je odločila, da bo kljub temu dovolila gojenje nove vrste gensko spremenjene koruze.