Petek, 15. 5. 2026, 19.17
3 tedne, 3 dni
Vojna v Ukrajini
Zelenski napovedal povračilne napade na Rusijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,18
"Ukrajina ne bo dovolila, da bi kateri koli napad agresorja, ki jemlje življenje naših ljudi, ostal nekaznovan," je zapisal Zelenski.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes napovedal nadaljnje povračilne napade na Rusijo, potem ko je v četrtek v ruskem napadu na Kijev umrlo, v katerem je bilo po navedbah oblasti ubitih 24 ljudi, med njimi trije otroci. Zelenski je zagrozil z napadi na rusko naftno industrijo in vojaško proizvodnjo.
19.15 Ukrajina po napadu na Kijev obljublja nove napade na Rusijo
15.55 Več kot 30 držav potrdilo vzpostavitev posebnega sodišča za Ukrajino
12.10 Rusija in Ukrajina izmenjali po 205 vojnih ujetnikov
7.00 Ruski in ukrajinski napadi terjali žrtve
19.15 Ukrajina po napadu na Kijev obljublja nove napade na Rusijo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes napovedal nadaljnje povračilne napade na Rusijo, potem ko je v četrtek v ruskem napadu na Kijev umrlo, v katerem je bilo po navedbah oblasti ubitih 24 ljudi, med njimi trije otroci. Zelenski je zagrozil z napadi na rusko naftno industrijo in vojaško proizvodnjo.
"Ukrajina ne bo dovolila, da bi kateri koli napad agresorja, ki jemlje življenje naših ljudi, ostal nekaznovan. Popolnoma upravičeno se bomo odzvali proti ruski naftni industriji, vojaški proizvodnji in tistim, ki so neposredno odgovorni za vojne zločine proti Ukrajincem," je na omrežju X zapisal Zelenski.
Pred tem je danes obiskal stavbo v prestolnici, ki je bila v četrtek tarča ruskega raketnega napada. "Tukaj je Rusija vzela življenje 24 ljudi, vključno s tremi otroki," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Zelenski med sprehodom skozi dvorišče, polno ruševin.
Ukrajinska premierka Julija Sviridenko je medtem navedla, da so reševalne operacije v prestolnici potekale več kot 28 ur, po njihovi zaslugi je bilo rešenih 30 ljudi. Več kot 20 ljudi je po navedbah kijevskega župana Vitalija Klička še vedno v bolnišnici.
V več kot štiriletnem konfliktu med Rusijo in Ukrajino so se tudi danes nadaljevali medsebojni napadi, ki v teh dneh sledijo tridnevni prekinitvi ognja, ki se je iztekla v ponedeljek. Med drugim so v ukrajinskem napadu na mesto Rjazan umrli trije ljudje.
15.55 Več kot 30 držav potrdilo vzpostavitev posebnega sodišča za Ukrajino
Več kot 30 držav članic Sveta Evrope, med njimi Slovenija, je danes sporočilo, da se bodo pridružile posebnemu sodišču, ki bo preganjalo Rusijo zaradi njene agresije proti Ukrajini. Na zasedanju v moldavski prestolnici Kišinjov so potrdile resolucijo, ki postavlja temelje prihodnjega posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini.
Zasedanja se je udeležila tudi odhajajoča zunanja ministrica Tanja Fajon.
Skupaj 36 držav, med njimi 34 članic Sveta Evrope, ki mu pripada tudi Slovenija, ter Avstralija, Kostarika in Evropska unija kot institucija, je danes izrazilo namero, da se pridružijo posebnemu sodišču za pregon zločina agresije proti Ukrajini, katerega sedež bo v nizozemskem Haagu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Skupna zaveza je bila formalizirana med današnjim letnim zasedanjem zunanjih ministrov članic Sveta Evrope v Kišinjovu, ki se ga je iz Slovenije udeležila tudi odhajajoča zunanja ministrica Tanja Fajon.
Ministri so potrdili resolucijo, ki postavlja temelje za ustanovitev usmerjevalnega odbora prihodnjega sodišča – določa strukturo in funkcije odbora, ki bo nadzoroval sodišče. Naloga odbora bo med drugim sprejetje letnega proračuna, notranjih pravil ter izvolitev sodnikov in tožilcev, poroča evropski medijski portal Euronews.
"Čas, ko bo Rusija odgovarjala za svojo agresijo, se hitro bliža," je danes dejal generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset. "Posebno sodišče predstavlja pravičnost in upanje. Zdaj je treba ukrepati, da bi sledili političnim zavezam z zagotovitvijo delovanja in financiranja sodišča," je dodal v izjavi. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha pa je dejal, da ta korak pomeni "trenutek, po katerem ni več poti nazaj", in dodal, da je posebno sodišče zdaj postalo "pravna resničnost".
Berset in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta junija lani podpisala sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča za zločine agresije proti Ukrajini. Njegovo vzpostavitev je pred tem maja v ukrajinskem Lvovu s posebno izjavo podprla mednarodna koalicija okoli 40 držav, med njimi Slovenija. Sodišče, ki bo delovalo v okviru Sveta Evrope, bo pristojno za preiskovanje, pregon in sojenje političnim in vojaškim voditeljem Rusije, ki je februarja 2022 sprožila agresijo na Ukrajino.
Rusija, ki je bila zaradi invazije na Ukrajino izključena iz 46-članskega Sveta Evrope, je takrat sporočila, da odločitev posebnega sodišča za zločine agresije proti Ukrajini ne bo upoštevala.
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je sicer že izdalo nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi deportacij ukrajinskih otrok in štirih najvišjih ruskih poveljnikov zaradi napadov na civiliste. Vendar pa ICC nima pristojnosti za pregon Rusije zaradi odločitve o začetku agresije proti Ukrajini.
Dvanajst držav članic Sveta Evrope, vključno s članicami EU Madžarsko, Slovaško, Bolgarijo in Malto, se po poročanju AFP še ni pridružilo sporazumu o vzpostavitvi posebnega sodišča. Seznam držav, ki ga še niso podpisale, vključuje tudi štiri države Zahodnega Balkana – Srbijo, BiH, Severno Makedonijo in Albanijo, ter Armenijo, Azerbajdžan, Gruzijo in Turčijo.
12.10 Rusija in Ukrajina izmenjali po 205 vojnih ujetnikov
Rusija in Ukrajina sta danes izmenjali po 205 vojnih ujetnikov, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump prejšnji teden oznanil, da bosta kmalu izmenjali večje število ujetnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusko obrambno ministrstvo je v objavi na družbenih omrežjih zapisalo, da se je "205 ruskih državljanov vrnilo z ozemlja pod nadzorom Ukrajine v zameno za premestitev 205 pripadnikov ukrajinskih obrambnih sil".
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v objavi na omrežju Telegram zapisal, da so bili Ukrajinci v ujetništvu od leta 2022, ko se je začela vojna. "To je prva faza dogovora o izmenjavi tisoč vojnih ujetnikov," je dodal Zelenski. Ob tem je objavil fotografije izpuščenih Ukrajincev, ovitih v ukrajinske zastave.
Po navedbah Zelenskega je ruska vojska izpuščene ukrajinske vojake zajela med bitko pri Mariupolu, ki ga je Rusija po začetku invazije zasedla za nekaj dni.
Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da so izpuščene ruske ujetnike prepeljali v Belorusijo, kjer "so deležni potrebne psihološke in medicinske obravnave". Humanitarno pomoč pri vračanju Rusov iz ukrajinskih zaporov so po navedbah Moskve zagotovili Združeni arabski emirati.
Trump je prejšnji teden na svojem družbenem omrežju Truth Social naznanil tridnevno prekinitev ognja med Rusijo in Ukrajino, ki je predvidevala tudi izmenjavo po tisoč vojnih ujetnikov med stranema.
7.00 Ruski in ukrajinski napadi terjali žrtve
"Na naše veliko obžalovanje so trije ljudje umrli, 12 jih je bilo ranjenih, med njimi tudi otroci," je na Telegramu sporočil Pavel Malkov in dodal, da sta dva stanovanjska bloka utrpela škodo.
Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je zračna obramba ponoči sestrelila 355 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, usmerjenih na cilje v Moskvi ter regijah Belgorod, Brjansk in Kursk ob meji z Ukrajino.
Število smrtnih žrtev ruskih napadih na Kijev v noči na četrtek je medtem naraslo na 24, med njimi so trije otroci, je danes sporočila ukrajinska služba za izredne razmere. Ranjenih je bilo 48 ljudi.
Reševalci so pogrešane pod ruševinami enega od stanovanjskih blokov, ki je bil zadet v napadih, iskali več kot en dan, je na omrežju X sporočil predsednik Volodimir Zelenski in dodal, da so reševalne operacije končane. "Takšna Rusija se ne bo nikoli normalizirala – Rusija, ki namerno uničuje življenja in upa, da bo ostala nekaznovana," je še zapisal.
Rusija je ukrajinsko prestolnico in več drugih delov države, zlasti regiji Harkov in Odesa, v četrtek napadla z več kot 600 droni in več kot 50 raketami.
Napade so obsodili številni zavezniki Ukrajine, med njimi Združeno kraljestvo, Francija, Estonija, Latvija, Finska, Nizozemska, Moldavija in Slovaška, pa tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Vojna v Ukrajini traja že več kot štiri leta. Zdi se, da je diplomatski proces med stranema povsem zastal, zlasti po začetku ameriško-izraelske vojne proti Iranu, zaradi katere se je pozornost mednarodne javnosti v veliki meri preusmerila na Bližnji vzhod.
