Četrtek, 3. 3. 2022, 22.16
2 leti, 8 mesecev
Kaj ima za bregom Vladimir Putin?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,93
82
Kakšni so bili vojaški cilji ruskega predsednika Vladimirja Putina pred napadom na Ukrajino: zasesti vso Ukrajino ali le njen vzhodni del? Bi bila zasedena Ukrajina nato odskočna deska za nadaljnja vojaška osvajanja?
Ves zahodni svet ugiba, kakšni so resnični cilji ruskega vojaškega napada na Ukrajino. Želi ruski predsednik Vladimir Putin z vojaško močjo razdeliti Ukrajino na dva dela? Je zanj ključen nadzor nad Črnim morjem? Ali pa so njegovi cilji precej večji in je zasedba Ukrajine le prvi korak k obnovitvi ruskega imperija in širjenju ruskega vpliva na Balkan?
Julija lani je ruski predsednik Vladimir Putin objavil dolg esej z naslovom O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev. V njem je med drugim zapisal, da so Rusi, Ukrajinci in Belorusi eno ljudstvo, s čimer je zanikal obstoj ukrajinskega naroda. Ukrajinci se seveda s Putinovim mnenjem ne strinjajo.
Putin proti obstoju Ukrajine
V svojem eseju je Putin prav tako zanikal legitimnost obstoja ukrajinske države in njenih meja. Velik del krivde za obstoj ukrajinske države oziroma ukrajinske republike je Putin naprtil voditelju boljševikov Vladimirju Iljiču Leninu. Ta naj bi bil po mnenju Putina pravi ustanovitelj Ukrajine.
Putin je legitimnost ukrajinske meje prvič pod vprašaj javno postavil leta 2014, ko je z rusko vojsko zasedel ukrajinski polotok Krim in ga enostransko priključil Rusiji. Podpiral je tudi proruske upornike v Donbasu (v Doneški in Luganski regiji), ki so se uprli osrednji oblasti v Kijevu in ustanovili samooklicani državi.
Se je Putin za vojno odločil že lani poleti?
Ameriško-škotski zgodovinar Niall Ferguson domneva, da se je Putin za vojno z Ukrajino odločil že lani poleti, ko je objavil svoj esej. Putin je tudi že več mesecev počasi kopičil rusko vojsko ob meji z Ukrajino.
Številni analitiki so prepričani, da želi Putin znova vzpostaviti ruski imperij (njegov velik zgled je ruski car Peter Veliki). Napad na Ukrajino je zato povečal negotovost v državah nekdanje Sovjetske zveze, kot so Moldavija, Gruzija in baltske države. Strah pred velikim vzhodnim sosedom se je okrepil tudi na Finskem (tej se je uspelo osamosvojiti od Rusije po oktobrski revoluciji), kjer zdaj več kot polovica prebivalcev zagovarja vključitev v Nato.
Kljub ruskemu javnemu zanikanju ameriških podatkov o bližnjem ruskem napadu na Ukrajino je bilo vsaj že 21. februarja (dan po koncu zimskih olimpijskih iger na Kitajskem) jasno, da je vojna pred vrati. Putin je takrat priznal obe samooklicani državi na mednarodno priznanih ukrajinskih tleh – Doneško in Lugansko ljudsko republiko –, in to v mejah, kot jih zahtevata obe samooklicani državi.
Ugibanja o Putinovih vojaških ciljih
Velik del ozemlja, ki si ga lastita obe samooklicani državi, so namreč pred ruskim napadom na Ukrajino nadzorovali Ukrajinci. Takrat se je začelo ugibati, ali bo Putin vojaški napad na Ukrajino upravičeval kot "osvobajanje" delov obeh samooklicanih držav, ki so pod nadzorom ukrajinske vojske oziroma ukrajinskih oblasti.
Glede na to, da je Putin pred začetkom napada na meji z Ukrajino po nekaterih podatkih zbral do okoli 190 tisoč mož, kar po mnenju številnih vojaških analitikov ne zadostuje za zasedbo celotne Ukrajine, ki šteje okoli 40 milijonov prebivalcev, je vse nekako nakazovalo, da bodo njegovi cilji ozemeljsko omejeni.
Bitka za Kijev
A ruski napad na Ukrajino, ki se je začel 24. februarja, ni bil omejen samo na Donbas, ampak je bil vsesplošni kopenski napad na obmejna območja Ukrajine s skoraj vseh smeri (edini del ukrajinskega ozemlja, ki ga Rusija ni začela napadati s svojimi kopenskimi silami, je za zdaj ozemlje zahodne Ukrajine).
Kijev je bil v srednjem veku prestolnica Kijevske Rusije, ki pa je ne moremo enačiti s sodobno Rusijo, ampak je del skupne zgodovine vseh treh vzhodnoslovanskih narodov. Putin, ki v skladu z malorusko teorijo zanika obstoj ukrajinskega naroda (zanj so Ukrajinci le ena od treh vej ruskega naroda) in upravičenost obstoja ukrajinske države, si morda želi zasesti Kijev tudi zato, da bi se pred Rusi pokazal kot nekdo, ki je Rusiji vrnil "zibelko ruske državnosti".
Velik del teže ruskega napada je tako usmerjen proti glavnemu mestu Kijev. Zato se domneva, da skuša Putin zasesti ukrajinsko prestolnico, da bi potem v njej Rusija za novega voditelja Ukrajine postavila oziroma oklicala svojega človeka. Ta načrt za zdaj še ni uresničen, še zlasti zato ker legitimni in mednarodno priznani ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski vztraja v Kijevu.
Kijev in Kijevska Rusija
Morda razlog za rusko željo po zasedbi Kijeva ni samo oklicati prorusko marionetno vlado, ampak so želje povezane tudi z velikoruskim nacionalizmom. Kijev ni samo glavno mesto sodobne Ukrajine, ampak tudi mesto, ki je bilo v srednjem veku središče Kijevske Rusije (te, kot že večkrat omenjeno, ne smemo enačiti z današnjo Rusijo, ki je zrasla na temeljih Velike moskovske kneževine).
Za številne Ruse in še zlasti ruske nacionaliste je prav današnja Rusija naslednica Kijevske Rusije. V tem smislu ima želja po ruskem nadzoru nad Kijevom tudi nacionalistične vzgibe.
Želi Putin razdeliti Ukrajino na dva dela?
Toda kaj bo, če Rusiji morebiti res uspe zasesti Kijev? Bodo nato Rusi udarili proti zahodu države? Zgoraj omenjeni zgodovinar Ferguson domneva, da je Putinov cilj razdelitev Ukrajine. Vzhod države, kjer živi precej rusko govorečih Ukrajincev, bi torej zasedli Rusi in tamkajšnjemu prebivalstvu vsilili svojo oblast in svojega marionetnega ukrajinskega predsednika, zahod Ukrajine pa bi pustili pri miru.
Del ugibanja o Putinovih vojaških ciljih je tudi zemljevid razkosanja Ukrajine, ki ga je objavil nemški Bild:
Where are all the people who said @bild is crazy with its map of Russian invasion plans? Asking for a friend // Wo sind alle diese Leute, wer sagten, BILD-Zeitung sei verrückt mit ihrer Invasionsplänen-Karte und fantasiert nur? Frage für einen Freund @JulianRoepcke @ronzheimer pic.twitter.com/syc0DIfTLj
— Sergej Sumlenny (@sumlenny) March 2, 2022
Podobno meni nemški zgodovinar Sönke Neitzel, ki je v pogovoru za nemško javno radiotelevizijo ARD podvomil, da Rusija želi zasesti vso Ukrajino. Morda sta Putinova cilja zasesti ukrajinsko ozemlje vzhodno od reke Dneper in odrezati preostale dele Ukrajine od Črnega morja.
Bodo ruski tanki prišli do Pridnestrja?
Pri tem je treba omeniti, da imajo ruske sile, ki so na splošno naletele na siloviti ukrajinski odpor, za zdaj največ uspehov prav na južnem bojišču ob Črnem morju. Če bi Rusiji uspelo zasesti vso ukrajinsko ozemlje ob Črnem morju, bi to tudi pomenilo, da bi ruska vojska dosegla meje Moldavije in Romunije.
Moldavija, ki je nekdanja sovjetska republika, pa ima na svojem ozemlju tudi samooklicano rusko govorečo državo Pridnestrje, ki jo pokonci drži prav ruska vojaška podpora. Stvari se lahko potem zapletejo tudi v Moldaviji in Romuniji.
Želi Putin obnoviti ruski imperij?
Še bolj bi se ravnotežje moči v Evropi zamajalo, če bi Rusija na koncu osvojila vso Ukrajino. V tem primeru bi imela Poljska rusko vojsko skoraj na vsej svoji vzhodni meji: v Kaliningrajski enklavi, na meji z Belorusijo in na meji z okupirano Ukrajino. Ruski tanki bi prišli tudi do meja Slovaške in Madžarske. Tako okrepljena Rusija bi potem imela veliko vzvodov, da se vplete v spore na Balkanu, povezane z Republiko Srbsko in Kosovim.
Rusija je že leta 2014 zasedla Krim in si ga priključila. Ta polotok je izjemno strateško pomemben za obvladovanje Črnega morja. V Sevastopolu na Krimu ima pristanišče rusko črnomorsko ladjevje. Putin, čigar politična ideologija med drugim temelji na močnem poudarjanju ruskega pravoslavnega krščanstva, tudi trdi, da je Krim za Ruse sveti kraj, tako kot Tempeljski grič v Jeruzalemu za Jude. Po eni od legend, ki je morda zgrajena na popolnoma izmišljenih temeljih, se je namreč Vladimir Veliki, veliki knez Kijevske Rusije, spreobrnil iz poganstva v pravoslavno krščanstvo prav na Krimu. Seveda tudi pri tej razlagi Putin zgodovino Kijevske Rusije enači z današnjo Rusijo.
Ruska podreditev celotne Ukrajine bi morda opogumila Kremelj za nadaljnje osvojitve, na primer v Moldaviji ali Gruziji, kjer ruska vojska že zdaj zagotavlja obstoj dvema samooklicanima državama – Abhaziji in Južni Osetiji. Leta 2008 bi ruska vojska že kmalu vkorakala v Tbilisi. V tem primeru bi šlo za nekakšno obnovitev ruskega imperija.
Putin želi, da Zahod prizna rusko suverenost nad Krimom
V ponedeljkovem telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom je po poročanju medijev Putin kot ključna predpogoja za ustavitev vojaških spopadov omenil zahodno priznanje ruske suverenosti nad Krimom in demilitarizacijo Ukrajine.
Rusi zahtevajo tudi nevtralnost Ukrajine in njeno t. i. denacifikacijo (ruska oblast namreč zaradi upravičevanje svojega napada na Ukrajino iz propagandnih razlogov rusko javnost prepričuje, da v ruski zahodni sosedi vladajo nacisti). Zahteva po nevtralnosti pomeni, da bi se morala Ukrajina odpovedati svoji želji po včlanitvi v Nato, ki jo je leta 2019 zapisala tudi v svojo ustavo.
Vse je odvisno od ukrajinskega odpora
Vprašanje je, ali so to res pravi (dokončni) cilji Putinove Rusije. Vse pa je seveda v veliki meri odvisno od ukrajinskega odpora. Čim bolj uspešen in žilav bo ta, tem manjši in manj velikopotezni bodo najverjetneje ruski oziroma Putinovi cilji.
82