Nedelja, 6. 2. 2022, 22.14
2 leti, 2 meseca
Je Evropa pred usodnim trenutkom odločitve?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,74
14
Francozi bodo 10. in 24. aprila letos volili novega predsednika Francije.
Francijo samo še približno 60 dni loči od prvega kroga predsedniških volitev. Najbližje zmagi na volitvah, ki bodo zagotovo najpomembnejše letošnje volitve v Evropi, je zdajšnji predsednik Emmanuel Macron. A tekme še zdaleč ni konec.
Po javnomnenjskih anketah, ki so bile opravljene po 24. januarju, bi Emmanuel Macron v prvem krogu (ta bo 10. aprila) dobil od 22,5 odstotka do 24 odstotkov. Za drugo mesto, ki še vodi v drugi krog volitev (te bodo 24. aprila), poteka zelo napet dvoboj med kandidatko Nacionalnega zbora Marine Le Pen in kandidatko zmerne desnice Valerie Pecresse.
Ženski spopad za drugo mesto
Le Penovi, ki se je z Macronom v drugem krogu spopadla že leta 2017, so ankete namerile od 14,5 do 17,5 odstotka podpore, Pecressejevi pa med 14 in 17 odstotki podpore. Pred tedni je Pecressejeva v anketah že prehitela Le Penovo, a se je ta zdaj znova zavihtela za malenkost pred njo.
Seveda je razlika v anketah med obema kandidatkama tako tesna, da bo spopad med njima negotov vse do konca. Poleg tega je Le Penovi in Pecressejevi blizu tudi provokativni novinar Eric Zemmour, ki mu ankete v prvem krogu napovedujejo od 11,5 do 14,5 odstotka.
Zemmourjev zaton v anketah
Lani jeseni je bil Zemmour v zelo silovitem vzponu in zdelo se je že, da bo izrinil Le Penovo z drugega mesta in se namesto nje uvrstil v drugi krog. Zemmour je celo nagovarjal Le Penovo, naj umakne kandidaturo in ga podpre. S tem bi preprečila razdrobitev glasov bolj desno in nacionalno usmerjenih Francozov, ki nasprotujejo priseljevanju.
Emmanuel Macron vodi v javnomnenjskih anketah, kar pa mu ne zagotavlja, da bo še nadaljnjih pet let ostal v Elizejski palači. Veliko je odvisno od tega, kako bo na odločitve volivcev vplivala že dobri dve leti trajajoča pandemija. Za Macrona so nevarne tudi napovedi, da v drugem krogu ne more pričakovati enoglasne podpore volivcev iz levega tabora.
A je Zemmourju po nekaj tednih pošla sapa. Po veliki večini anket ima tako zelo pičle možnosti za preboj v drugi krog. Seveda ga pa še ne moremo popolnoma odpisati.
Le Penova in Zemmour lahek zalogaj za Macrona?
Po anketah bi Macron, če se mu bo seveda uspelo uvrstiti v drugi krog, v njem premagal vse tri najresnejše protikandidate. Z največjo razliko bi premagal Zemmourja. Ta bi v drugem krogu po napovedih dobil okoli 37 odstotkov glasov, Macron pa okoli 63 odstotkov.
Tesnejši bi bil po anketah dvoboj Macron – Le Pen. Macron naj bi v ponovitvi dvoboja iz leta 2017 dobil med 54,5 odstotka in 59 odstotkov glasov, Le Penova pa od 41 odstotkov do 45,5 odstotka glasov.
Negotov izid dvoboja s Pecressejevo
Še najresnejšo grožnjo Macronovim željam po drugem mandatu v Elizejski palači predstavlja kandidatka Republikancev Pecressejeva. Ankete so ji namreč v drugem krogu namerile od 45,5 odstotka do 50 odstotkov, Macronu pa od 50 do 55 odstotkov glasov.
Konservativka Valerie Pecresse velja za kandidatko, ki najbolj ogroža Macronov drugi predsedniški mandat. A lahko se zgodi, da ne bo prišla v drugi krog.
Malce v ozadju francoskih predsedniških volitev je zelo slab, da ne rečemo katastrofalen izkupiček levičarskih in levosredinskih kandidatov. Če je bil leta 2017 levičar Jean-Luc Melenchon blizu preboja v drugi krog, je letos po anketah z okoli desetimi odstotki podpore šele na petem mestu.
Težave socialistične stranke
Še slabše se godi francoskim socialistom, saj se njihova kandidatka, pariška županja Anne Hidalgo, v anketah giblje pod petimi odstotki. Malce boljša slika je, če gledamo levi tabor, ki ima letos v igri kar osem kandidatov, v celoti: vsi kandidati skupaj bi tako v prvem krogu zbrali okoli 27 odstotkov glasov.
Po predvidevanjih bodo glasovi levega tabora v drugem krogu šli k Macronu, še zlasti, če se bo spopadel z Le Penovo ali Zemmourjem. Toda nekatere ankete kažejo, da bo Macrona v drugem krogu podprlo le 24 odstotkov Melenchonovih volivcev in okoli dve tretjini volivcev Socialistične stranke in Zelenih.
Ošabni predsednik bogatih?
Veliko težav pri pridobivanju levih glasov bo imel Macron zlasti v primeru, da se bo v drugem krogu pomeril s Pecressejevo. Številni levi volivci ga imajo namreč še vedno za nekakšnega ošabnega predsednika bogatih.
Marine Le Pen se je z Macronom v drugem krogu pomerila že leta 2017. Če ji bo to uspelo tudi letos, bo po napovedih javnomnenjskih anket tudi tokrat v drugem krogu ostala praznih rok.
Seveda so v tem trenutku napovedovanja volilnega izida v prvem ali drugem krogu predsedniških volitev zelo nehvaležna, saj se veliko volivcev še ni popolnoma odločilo, katerega kandidata bodo obkrožili na volilni dan.
Vpliv pandemije na volilni izid
Macron za zdaj še ni javno napovedal svoje kandidature, predvidoma bo to storil med 10. in 20. februarjem. Zadnje dneve se francoski predsednik ubada zlasti z reševanjem ukrajinsko-ruske krize, kjer je za razliko od ZDA ali Velike Britanije ubral bolj spravljivo politiko do Putinove Rusije. Če bo pri tem uspešen, bo to seveda skušal unovčiti na volitvah.
Vprašanje je tudi, kako bo na volilni izid vplivala Macronova stroga politika v času pandemije, še zlasti pa trda politika, s katero skuša doseči čim večjo precepljenost Francozov. Del te trde politike je tudi skorajda prezirljiv odnos do tistih, ki zavračajo cepljenje proti covid-19.
Padec podpore
Emile Leclerc, direktor raziskav na javnomnenjski agenciji Odoxa, je konec januarja za AFP poudaril, da je v Franciji cepljenih več kot 80 odstotkov ljudi, kar je zasluga Macronove politike. A Leclerc obenem svari, da je Macronu podpora med Francozi padla s 45 na 39 odstotkov. Kar je slaba napoved za drugi mandat, še zlasti če se bo moral v drugem krogu pomeriti s Pecressejevo.
14