Japonska se spominja žrtev potresa in cunamija (VIDEO)

Osrednja slovesnost je bila v Tokiu, udeležila pa sta se je tudi japonski cesar Akihito in cesarica Mičiko. "Vedno sem globoko ganjen, ko vidim, kako se toliko ljudi prebija skozi življenje, ne da bi se pritoževali. Upam, da bom lahko vsaj za trenutek delil njihovo trpljenje," je na slovesnosti dejal cesar. Okoli 800 ljudi z območja okoli elektrarne Fukušiuma je ravno na drugo obletnico katastrofe vložilo tožbe, s katerimi od japonske vlade in družbe Tepco, ki upravlja z elektrarno, zahtevajo mesečno rento v višini skoraj 400 evrov, dokler območje ne bo obnovljeno.

Mineva dve leti, odkar je potres z magnitudo 9,0 sprožil gromozanski val, ki je treščil ob obalo pokrajine Tohoku ter opustošil celotna mesta in uničil ogromno prvovrstnih kmetijskih površin. Življenje je izgubilo skoraj 19.000 ljudi. Slabih 80 milijard evrov in 40 let bo potrebnih, da bodo povsem odpravili posledice jedrske nesreče v Fukušimi, ki je sledila rušilnemu potresu in cunamiju 11. marca 2011.

315.000 ljudi še vedno živi v začasnih bivališčih Valovi so udarili tudi v jedrsko elektrarno Fukušima 1, kjer je prišlo do taljenja reaktorjev in uhajanja radioaktivnih snovi, zaradi česar je moralo domove zapustiti na desettisoče ljudi. V najhujši naravni nesreči v novejši japonski zgodovini je bilo uničenih ali poškodovanih več kot milijon domov. Od okoli 470.000 ljudi, ki so morali zapustiti domove po katastrofi in v tednih, ko se je začela jedrska kriza, jih 315.000 še vedno živi v začasnih bivališčih. Po političnem zastoju, ki je v mesecih po katastrofi razblinil upe o hitri obnovi in oživitvi gospodarstva, je vodenje države prevzela nova vlada. Upanja, da bodo z velikimi vlaganji v infrastrukturo razdejano pokrajino postavili nazaj na noge in oživili državno gospodarstvo, ki je že več kot desetletje v deflacijskem krču, se niso uresničila.

Od nesreče zaznali še 10.000 popotresnih sunkov Medtem ko so večino razbitin odstranili z ulic obalnih naselij, v parkih in na praznih zemljiščih še vedno ležijo nagrmadeni kupi smeti – mračni opomniki najhujše krize na Japonskem po drugi svetovni vojni. V dveh letih so na območju zaznali skoraj 10.000 popotresnih sunkov, od tega jih je bilo 736 z magnitudo nad 5,0. Nekateri so stresli tudi območje jedrske elektrarne v Fukušimi, kjer še vedno niso našli trajne rešitve za poškodovane reaktorje. Obnovitvena dela so ponekod zastala, pogosto zaradi sporov med lokalnimi oblastmi in vlado v Tokiu ali neodločenosti lokalnih skupnosti, kje graditi – na istem mestu kot pred cunamijem ali na višje ležečih krajih.

Lokalne oblasti veliko pričakujejo od nove vlade Župan majhnega kraja 40 kilometrov od jedrske elektrarne v Fukušimi Norio Kanno pravi, da lokalni voditelji veliko pričakujejo od nove vlade. "Okrevanja Japonske ne bo brez okrevanja Fukušime," je zatrdil prvi mož kraja, iz katerega se je moralo zaradi radiacije izseliti 6.000 prebivalcev. "Veliko pričakujmo od nove vlade, ki se je očitno resno lotila problema." Vladna sredstva za obnovo so že prinesla gospodarski in gradbeni zagon v nekaterih predelih Tohokuja, kjer so morali številni prebivalci začeti iz nič in kupiti vse, od gospodinjskih aparatov do avtomobilov.

Mesta duhov Po drugi strani so številna naselja, ki jih je poplavil cunami, postala mesta duhov, saj se ljudje ne upajo vrniti v nekdanje domove. Številni mladi zapuščajo območje, zlasti tisti iz Fukušime, kjer je gospodarstvo na kolenih, da bi si ustvarili novo življenje. Japonska javnost je medtem še vedno razdeljena glede prihodnosti jedrske energije. Mnogi menijo, da ji ne bi več smeli zaupati. Po nesreči v Fukušimi so znova zagnali le dva od 50 reaktorjev v državi, preostali ostajajo ugasnjeni zaradi strogih varnostnih standardov in politične občutljivosti jedrskega vprašanja. Toda ob tako rekoč nikakršni alternativi jedrski energiji in premierju, ki odločno zagovarja njeno uporabo, analitiki menijo, da je le vprašanje časa, kdaj bodo znova zagnali še več reaktorjev.