Jakič: Odločitev o sodelovanju v Natovi misiji v Afganistanu do jeseni

Posveti o tem pa se bodo začeli na skupni seji odbora za obrambo in odbora za zunanjo politiko v državnem zboru, je v Bruslju pojasnil minister za obrambo Roman Jakič. Slovenski minister se je v Bruslju udeležil zasedanja obrambnih ministrov članic zveze Nato, ki so potrdili koncept operacije za novo Natovo misijo po letu 2014, ki bo izvajala nebojne dejavnosti. "Ali bomo v tej operaciji sodelovali, bo odločala slovenska vlada po posvetih, ki se bodo začeli že jutri popoldne na skupni seji odbora za obrambo in odbora za zunanjo politiko državnega zbora. Odločitev pa bo sprejeta do jeseni," je povedal Jakič. To je Slovenija po ministrovih besedah tudi povedala partnerjem v Natu.

Odločitev bo padla jeseni Jakič ne želi prejudicirati odločitve, a predvideva, da bo šla v smeri sodelovanja v misiji. Slovenija bi v tem primeru lahko v njej sodelovala z vojsko, policijo ali civilnim osebjem. "Vse to so možne opcije, ki so na mizi in bodo na mizi in do katerih se bo vlada opredelila do jeseni," je dejal.

Minister sicer želi, da takšnih odločitev ne bi sprejemali "kot v preteklosti, ko so bili tako poslanci v državnem zboru kot javnost o tem seznanjeni tik pred samo odločitvijo ali tik za samo odločitvijo". "Želim konsenz," je poudaril.

Zavrnil kritike Ob tem je Jakič zavrnil kritike, da ne želi sodelovati v nobeni misiji. "To ni res, sem legalist, spoštujem zaveze prejšnjih vlad in partnerstvo z drugimi zaveznicami," je poudaril. Glede na to, da druge zaveznice sodelujejo v misijah, ki so Sloveniji v interesu, na primer na Kosovu, se ministru zdi korektno, da tudi Slovenija sodeluje v tistih, ki so v interesu drugih zaveznic.

Vsekakor pa bi pri odločanju doma po Jakičevih besedah pomagala resolucija Varnostnega sveta ZN. Poleg Slovenije to izpostavljajo tudi Nemčija, Norveška in Italija, iz kroga partneric pa tudi Švedska, je povedal minister.

Karzaj bo razglasil peto tranšo tranzicije Poleg tega so se ministri seznanili s potekom prenosa odgovornosti za varnost na afganistanske sile. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj bo po pričakovanjih v prihodnjih dneh razglasil zadnjo, peto tranšo tranzicije. S tem bodo afganistanske sile prevzele odgovornost za varnost v celotni državi ob nadaljnji podpori sil Isaf do konca leta 2014, ko se iztečejo bojne operacije Nata v Afganistanu.

V kontekstu vsesplošnega krčenja obrambnih proračunov so ministri potrdili sveženj ciljev za razvoj zmogljivosti v obdobju 2013-2023, ki vključuje tudi štiri ključne cilje za Slovenijo, najpomembnejše od sicer 46 nalog, ki jih mora opraviti. Ti cilji so: vzpostavitev mehanizirane bataljonske bojne skupine do leta 2023, popolnitev primanjkljajev motorizirane bataljonske bojne skupine, ohranitev bataljona za radiološko, kemično in biološko obrambo ter ohranitev helikopterske zmogljivosti.

"Mogoče bomo lahko kaj kompenzirali" V odgovoru na vprašanje, kako bo zagotovil prvi cilj, sploh z vidika zgodbe o patrijah, je minister nakazal, da bi se lahko ta problem morda reševal tudi v kontekstu sodbe o Patrii. "Mogoče pa bomo lahko kaj kompenzirali," je dejal. "Ampak to je zelo huda špekulacija, ki si je ne morem privoščiti, ker gre vse skozi javne razpise. Ampak v kolikor bi zložili vse če-je pred tem in tožbe, bi lahko prišli tudi do podatka, kako rešiti to do leta 2023," je še povedal Jakič.

Ob tem je minister tudi pojasnil "delno nerazumevanje" glede uporabe tankov T-84 iz časa JLA. "Aktivacija tankov, predvsem T-84, o katerih se veliko govori, ne gre v kontekstu popolnjevanja mehanizirane bataljonske bojne skupine," je poudaril. Pri uporabi teh tankov gre po njegovih besedah za izobraževanje, urjenje pehote in na oklepnih vozilih. Teh tankov bo za tri vode, dva naj bi ostala v Pivki, eden pa bi šel v Nemčijo, kjer bi ga tudi tržili kot vod, ki bi treninge opravljal tudi za tujce.

"Ne gre za to, da bi, ker nam je zmanjkalo patrij, popolnjevali s tanki. Ta informacija ni bila najbolj točna," je še poudaril in pojasnil, da so se za zagon teh tankov odločili tudi zato, ker je po zagotovilih načelnika generalštaba njihovo vzdrževanje minimalno - 70.000 evrov na leto.

Poziv h krepitvi zmogljivosti za varovanje nacionalne informacijske infrastrukture Poleg tega je minister izpostavil, da so bile zaveznice na tokratnem zasedanju pozvane h krepitvi zmogljivosti za varovanje nacionalne informacijske infrastrukture, kar zadeva problem kibernetske vojne, kibernetskih vdorov. "Ocenjujem, da bo to ena od večjih zadev v bodočnosti. Ne predstavljam si več tradicionalnih konfliktov in spopadov. Imam občutek, da se bo stvar osredotočila na obrambo te vrste," je menil Jakič.

Zato bi bilo po njegovih besedah dobro, da ukrepa tudi Slovenija, ki je ena štirih zaveznic, ki "na žalost" še niso sprejele ustreznih ukrepov v povezavi s kibernetsko obrambo. Minister je obljubil, da bo storil vse, da se določi telo za koordinacijo kibernetske obrambe v Sloveniji.