Sreda, 5. 6. 2013, 17.19
9 let, 2 meseca
Jakič: Odločitev o sodelovanju v Natovi misiji v Afganistanu do jeseni

Posveti o tem pa se bodo začeli na skupni seji odbora za obrambo in odbora za zunanjo politiko v državnem zboru, je v Bruslju pojasnil minister za obrambo Roman Jakič. Slovenski minister se je v Bruslju udeležil zasedanja obrambnih ministrov članic zveze Nato, ki so potrdili koncept operacije za novo Natovo misijo po letu 2014, ki bo izvajala nebojne dejavnosti. "Ali bomo v tej operaciji sodelovali, bo odločala slovenska vlada po posvetih, ki se bodo začeli že jutri popoldne na skupni seji odbora za obrambo in odbora za zunanjo politiko državnega zbora. Odločitev pa bo sprejeta do jeseni," je povedal Jakič. To je Slovenija po ministrovih besedah tudi povedala partnerjem v Natu.
Minister sicer želi, da takšnih odločitev ne bi sprejemali "kot v preteklosti, ko so bili tako poslanci v državnem zboru kot javnost o tem seznanjeni tik pred samo odločitvijo ali tik za samo odločitvijo". "Želim konsenz," je poudaril.
Vsekakor pa bi pri odločanju doma po Jakičevih besedah pomagala resolucija Varnostnega sveta ZN. Poleg Slovenije to izpostavljajo tudi Nemčija, Norveška in Italija, iz kroga partneric pa tudi Švedska, je povedal minister.
V kontekstu vsesplošnega krčenja obrambnih proračunov so ministri potrdili sveženj ciljev za razvoj zmogljivosti v obdobju 2013-2023, ki vključuje tudi štiri ključne cilje za Slovenijo, najpomembnejše od sicer 46 nalog, ki jih mora opraviti. Ti cilji so: vzpostavitev mehanizirane bataljonske bojne skupine do leta 2023, popolnitev primanjkljajev motorizirane bataljonske bojne skupine, ohranitev bataljona za radiološko, kemično in biološko obrambo ter ohranitev helikopterske zmogljivosti.
Ob tem je minister tudi pojasnil "delno nerazumevanje" glede uporabe tankov T-84 iz časa JLA. "Aktivacija tankov, predvsem T-84, o katerih se veliko govori, ne gre v kontekstu popolnjevanja mehanizirane bataljonske bojne skupine," je poudaril. Pri uporabi teh tankov gre po njegovih besedah za izobraževanje, urjenje pehote in na oklepnih vozilih. Teh tankov bo za tri vode, dva naj bi ostala v Pivki, eden pa bi šel v Nemčijo, kjer bi ga tudi tržili kot vod, ki bi treninge opravljal tudi za tujce.
"Ne gre za to, da bi, ker nam je zmanjkalo patrij, popolnjevali s tanki. Ta informacija ni bila najbolj točna," je še poudaril in pojasnil, da so se za zagon teh tankov odločili tudi zato, ker je po zagotovilih načelnika generalštaba njihovo vzdrževanje minimalno - 70.000 evrov na leto.
Zato bi bilo po njegovih besedah dobro, da ukrepa tudi Slovenija, ki je ena štirih zaveznic, ki "na žalost" še niso sprejele ustreznih ukrepov v povezavi s kibernetsko obrambo. Minister je obljubil, da bo storil vse, da se določi telo za koordinacijo kibernetske obrambe v Sloveniji.