Četrtek, 15. 2. 2024, 6.41
10 mesecev
132. DAN VOJNE V IZRAELU
Vojska ZDA prestregla iransko pošiljko orožja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,90
Ameriška mornarica je 28. januarja v Arabskem morju "zasegla napredno konvencionalno orožje, ki izvira iz Irana in je bilo namenjeno na območja v Jemnu, ki jih nadzorujejo hutijevci", je Centcom sporočil v izjavi, objavljeni na družbenih omrežjih.
Ameriška vojska je danes sporočila, da je januarja zasegla pošiljko iranskega orožja, ki naj bi bilo namenjeno jemenskim hutijevskim upornikom. Osrednje poveljstvo ameriških oboroženih sil (Centcom) je v izjavi zapisalo, da je šlo za več kot 200 paketov, ki so med drugim vsebovali sestavne dele za rakete in eksplozivne naprave.
19.59 Hutijevci ob obalah Jemna napadli britansko ladjo
19.26 Blinken v Tirani izrazil upanje glede dogovora o premirju med Izraelom in Hamasom
15.59 V izraelskih napadih v Libanonu ubit eden od poveljnikov gibanja Hezbolah
14.25 Vojska ZDA prestregla iransko pošiljko orožja za jemenske upornike
14.23 Izraelski specialci vstopili v bolnišnico Naser na jugu Gaze
6.54 Izrael ignorira opozorila in vztraja pri načrtu napada na Rafo
19.59 Hutijevci ob obalah Jemna napadli britansko ladjo
Jemenski hutijevski uporniki so danes v Adenskem zalivu streljali na britansko ladjo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Hutijevci trdijo, da je šlo za neposreden zadetek, britanska agencija za pomorsko varnost (UKMTO) pa je sporočila, da je ladja po eksploziji v njeni neposredni bližini varno nadaljevala pot.
"Izvedli smo vojaško operacijo, katere tarča je bila britanska ladja, ki je plula po Adenskem zalivu," je danes v objavi na družbenih omrežjih sporočil tiskovni predstavnik hutijevcev Jahja Sari, poroča AFP. Trdil je, da je šlo za neposreden zadetek.
UKMTO je že pred tem poročala o "eksploziji v neposredni bližini" ladje v Adenskem zalivu, pri tem pa sporočila, da je plovilo varno odplulo naprej. Varnostno podjetje Ambrey je prav tako potrdilo, da je bila ladja tarča napada, ki pa naj bi povzročil le manjšo škodo zaradi udarca šrapnela v cev dizelskega generatorja.
Gre za nadaljevanje serije napadov hutijevskih upornikov, ki že od novembra lani napadajo ladje v Rdečem morju, pri tem pa trdijo, da napade izvajajo iz solidarnosti s Palestinci v Gazi, ki se soočajo s silovitim bombardiranjem izraelskih sil.
Na napade hutijevcev se vse pogosteje odzivajo oborožene sile Velike Britanije in ZDA, ki v zadnjem času izvajajo povračilne napade na položaje upornikov v Jemnu. Ameriška vojska je danes sporočila, da je v sredo popoldan uspešno prestregla sedem protiladijskih manevrirnih raket in več plovil brez posadke.
Hutijevci pa so danes prav tako poročali o več ameriških napadih v provinci Hodejda ob obali Rdečega morja. Njihov vodja Abdel Malik al Huti je ob tem v javnem nagovoru dejal, da so oborožene sile ZDA ta teden skupno izvedle okrog 40 napadov na položaje jemenskih upornikov.
Ponovil je, da jih tovrstni napadi ne bodo odvrnili od napadanja ladij ob obalah Jemna, kar bodo po besedah Al Hutija počeli, dokler ne bo doseženo premirje v Gazi. Ob tem je vodja hutijevcev posvaril članice EU, naj se ne vmešavajo v konflikt v Rdečem morju, ker se jih ta ne tiče.
19.26 Blinken v Tirani izrazil upanje glede dogovora o premirju med Izraelom in Hamasom
Ameriški državni sekretar Antony Blinken se danes mudi na svojem prvem obisku v Albaniji. Na skupni novinarski konferenci z gostiteljem, albanskim premierjem Edijem Ramo, je med drugim izrazil upanje, da je še vedno mogoče doseči dogovor o premirju med Izraelom in Hamasom ter izpustitvi talcev, ki ostajajo ujeti v Gazi.
"Trdo delamo na tem in mislim, da je še vedno mogoče doseči dogovor," je ob obisku v albanski prestolnici dejal Blinken. Medtem se v Kairu nadaljujejo pogovori o morebitnem dogovoru o premirju, v katerih so v zadnjih dneh poleg predstavnikov Izraela in palestinskega gibanja Hamas sodelovali tudi Egipt, ZDA in Katar.
Ameriški državni sekretar je poleg tega med današnjim obiskom v Albaniji pozdravil "izjemno partnerstvo" med Washingtonom in Tirano, pohvalil albansko trdno podporo Ukrajini in njeno obdobje nestalnega članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2022 in 2023, ki je bilo polno izzivov.
Namen njegovega obiska je predvsem okrepiti dvostranske odnose s ključno partnerico, ki pomaga ohranjati stabilnost na Zahodnem Balkanu, je še pred Blinknovim prihodom v Tirano povedal visoki uradnik State Departmenta Yuri Kim, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriški državni sekretar je v luči regionalne stabilnosti omenil tudi odnose med Kosovom in Srbijo, pri čemer je poudaril, da je edina prava pot za Beograd in Prištino dialog pod okriljem EU, poročajo albanski mediji in srbska tiskovna agencija Tanjug.
Blinken bo iz Tirane odpotoval na Bavarsko, kjer se v petek začenja 60. Münchenska varnostna konferenca. V ospredju razprav, ki se bodo zvrstile do nedelje, bosta zlasti vojni v Ukrajini in Gazi, pa tudi migracije in podnebne spremembe.
15.59 V izraelskih napadih v Libanonu ubit eden od poveljnikov gibanja Hezbolah
V izraelskih napadih na jugu Libanona sta bila v sredo ubita dva borca in eden od poveljnikov šiitskega oboroženega gibanja Hezbolah, sta danes potrdili obe strani. Ubitih je bilo tudi 10 civilistov, kar je največ v enem dnevu od oktobra lani, ko so se okrepile napetosti na meji med državama. Naraščajo tudi strahovi pred eskalacijo konflikta.
V izraelskih zračnih napadih na jugu Libanona je bil v sredo ubit eden od Hezbolahovih poveljnikov Ali al Debs, še dva borca šiitskega oboroženega gibanja in sedem civilistov iz iste družine. Smrt Al Debsa in še dveh svojih borcev je danes potrdilo tudi gibanje Hezbolah, zatem pa še izraelska vojska.
Omenjena deseterica je bila ubita v izraelskem napadu na stavbo v mestu Nabatija, še trije civilisti pa so bili ubiti v napadu izraelskih bojnih letal na stanovanjsko hišo v eni izmed vasi na jugu Libanona, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na libanonsko nacionalno tiskovno agencijo NNA.
S tem je skupno število civilistov, ki jih je na jugu Libanona v sredo ubila izraelska vojska, naraslo na deset. To je najvišje število civilnih žrtev v enem dnevu, odkar so se oktobra lani po napadu palestinskega gibanja Hamas na Izrael okrepile tudi napetosti in obstreljevanje na meji med Izraelom in Libanonom.
Vse od takrat naraščajo strahovi pred zaostritvijo konflikta med Izraelom in Hezbolahom, poroča AFP. Šiitsko oboroženo gibanje je danes napovedalo napade na izraelske vohunske in vojaške strukture ob meji, izraelske sile pa so sporočile, da so njihova bojna letala zadela več deset tarč, povezanih s Hezbolahom.
V tem najhujšem stopnjevanju nasilja med Izraelom in Libanonom po drugi libanonski vojni leta 2006 je bilo po podatkih AFP doslej v izraelskih napadih v Libanonu ubitih najmanj 259 ljudi, tako pripadnikov Hezbolaha kot civilistov. V Izraelu pa je bilo po podatkih vojske v napadih Hezbolaha ubitih 10 vojakov in šest civilistov. Zaradi napadov je v obeh državah svoje domove zapustilo več deset tisoč ljudi.
14.25 Vojska ZDA prestregla iransko pošiljko orožja za jemenske upornike
Ameriška mornarica je 28. januarja v Arabskem morju "zasegla napredno konvencionalno orožje, ki izvira iz Irana in je bilo namenjeno na območja v Jemnu, ki jih nadzorujejo hutijevci," je Centcom sporočil v izjavi, objavljeni na družbenih omrežjih.
Dodali so, da je pošiljka vsebovala več kot 200 paketov s sestavnimi deli za rakete, eksplozivi in drugimi napravami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"To je še en primer zlonamernega delovanja Irana v regiji. Še naprej dobavljajo napredno konvencionalno orožje hutijevcem in s tem ogrožajo varnost mednarodnega ladijskega prometa ter prost pretok trgovine," je po navedbah AFP dejal poveljnik Centcoma, general Michael Erik Kurilla.
Jemenski hutijevski uporniki že od novembra lani napadajo ladje v Rdečem morju, pri čemer trdijo, da napade izvajajo iz solidarnosti s Palestinci v Gazi, ki se soočajo s silovitim bombardiranjem izraelskih sil.
Na napade hutijevcev so se odzvale oborožene sile ZDA in Velike Britanije, ki v zadnjem času izvajajo povračilne zračne napade na položaje upornikov v Jemnu.
Stanje v tej državi na jugu Arabskega polotoka, ki se sooča z resno humanitarno krizo in še vedno trajajočo državljansko vojno, ki se je začela leta 2014, je v sredo obravnaval tudi Varnostni svet Združenih narodov.
Predstavniki več držav so pozvali hutijevske upornike, naj prenehajo napadati ladje v Rdečem morju, posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Jemen Hans Grundberg pa je posvaril pred eskalacijo razmer v že tako razdejani državi, ob tem pa vse udeležene pozval k nadaljevanju mirovnih pogajanj.
14.23 Izraelski specialci vstopili v bolnišnico Naser na jugu Gaze
Izraelska vojska je danes sporočila, da so njene posebne enote vstopile v bolnišnico Naser v mestu Han Junis na jugu Gaze. Pojasnila je, da bodo tam izvedli "natančno in omejeno operacijo", poročajo tuje tiskovne agencije. Izraelska vojska trdi, da se v bolnišnici skrivajo borci palestinskega gibanja Hamas, domnevno so tam tudi trupla talcev.
Da so v največjo bolnišnico na jugu Gaze vstopili specialci, je potrdilo tudi ministrstvo za zdravje na območju Gaze, ki je pod nadzorom islamističnega gibanja Hamas. Po njihovih navedbah so pri tem porušili zid.
Bolnišnica Naser je bila že pred tem več tednov težko dostopna zaradi napadov izraelske vojske na območju. Zdravstvene oblasti v Gazi so ponoči sporočile, da je bil v izraelskem obstreljevanju bolnišnice ubit en bolnik, drugi pa so bili ranjeni. Te informacije po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Izraelska vojska je v bolnišnico vdrla dan po tem, ko je razseljenim Palestincem ukazala, naj zapustijo to območje. Številni so po ukazu zbežali iz bolnišnice.
Izraelske sile trdijo, da imajo verodostojne obveščevalne informacije, da je Hamas v bolnišnici Naser zadrževal talce. "Teroristi so očitno delovali tudi v bolnišnici," so poudarili. Domnevajo, da bi lahko bila trupla talcev na območju bolnišnice. Operacijo so po navedbah dpa pripravljali že dlje časa.
Hamas še vedno zadržuje 134 ljudi, ki so jih borci gibanja zajeli med napadom na izraelsko ozemlje 7. oktobra lani. Izrael ocenjuje, da jih med njimi najmanj 30 ni več živih. Pogajanja v Kairu o izpustitvi dodatnih talcev v zameno za prekinitev ognja na območju Gaze in izpustitev palestinskih zapornikov doslej niso prinesla preboja.
6.54 Izrael ignorira opozorila in vztraja pri načrtu napada na Rafo
Izrael vztraja pri načrtu napada na Rafo kljub vse številčnejšim izrazom nasprotovanja in svarili pred posledicami. Nazadnje so izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja od tega v skupni izjavi skušale odvrniti Avstralija, Kanada in Nova Zelandija, ki so tako kot Združeni narodi in Nemčija opozorile, da se civilisti nimajo kam umakniti.
Netanjahu je priprave na kopensko ofenzivo na Rafo, kamor se je zateklo več kot milijon Palestincev, vojski odredil pretekli teden. Odtlej se tudi od zaveznic države vrstijo pozivi Izraelu, naj tovrstne operacije ne izvede, a izraelski premier za zdaj v izjavah ostaja neomajen.
"Bojevali se bomo do popolne zmage in to vključuje silovito akcijo v Rafi, potem ko bomo civilnemu prebivalstvu dovolili zapustiti bojno območje," je nazadnje v sredo zvečer sporočil v izjavi.
Da bi imela tovrstna operacija potencialno katastrofične posledice, so Izrael danes v skupni izjavi posvarili še voditelji Avstralije, Kanade in Nove Zelandije. "Pozivamo izraelsko vlado, naj ne izbere te poti. Civilisti se preprosto nimajo kam umakniti," so sporočili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Podobno je tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki se znova mudi na obisku v Izraelu, v sredo posvarila, da ljudje v Rafi ne morejo preprosto izginiti.
Možnosti umika množic civilistov ne vidi niti vodja agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini. "Evakuacija kam? V Gazi ni varnega kraja," je dejal v pogovoru za današnjo izdajo švicarskega časnika Neue Zürcher Zeitung.
Kot je dejal, so severnejša območja polna neeksplodiranih eksplozivnih sredstev, v več delih vlada tudi pomanjkanje hrane. "Ni mesta, kamor bi lahko evakuirali ljudi," je zatrdil v pogovoru, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Izraelska vojska je namreč v območju delujoče organizacije ZN zaprosila za pomoč pri evakuaciji civilistov iz Rafe. To Izrael dojema kot zadnjo utrdbo islamističnega gibanja Hamas, ki jo želi v okviru svoje ofenzive uničiti. V mestu z nekdaj 300 tisoč prebivalci je trenutno po oceni ZN več kot 1,4 milijona ljudi, ki so se tja tudi na poziv Izraela začeli stekati ob intenziviranju spopadov v drugih delih palestinske enklave. Izrael je predlagal vzpostavitev taborišč za evakuirane severno od Rafe.
