Iranske oblasti prepovedale pouk angleščine v osnovnih šolah

Vodja iranskega državno vodenega visokega sveta za izobraževanje Mehdi Navid-Adham je za iransko državno televizijo dejal, da je "pouk angleščine v uradnih učnih programih državnih in drugih osnovnih šol v nasprotju z zakoni in predpisi".

Iranski vrhovni vodja Ajatola Ali Hamenej je namreč večkrat izrazil ogorčenje, da se "pouk angleščine širi tudi v predšolske ustanove" in da "pouk angleščine za otroke odpira vrata zahodni kulturni invaziji".

Iranski verski voditelji namreč vztrajajo, da se ravno v osnovni šoli "postavljajo temelji iranske kulture učencev" in da tam ni prostora za tuje vplive. "Zahodni misleci imajo čas in so večkrat povedali, da je namesto kolonialne širitve najboljši in najcenejši način za invazijo svojih vrednot vcepljanje misli in kulture najmlajšim v drugih državah," je med drugim dejal Hamenej.

V Iranu je omejen dostop do nekaterih delov interneta, a že najmlajši Iranci so mojstri premostitev, ki jim ta dostop vendarle omogoča. Na sliki: iranska presolniva Teheran. Foto: Thinkstock

Tuji jeziki kot dejavnik upanja

Kot so nam potrdili naši viri v Iranu, je učenje angleščine zelo priljubljeno med mladimi zlasti v večjih in nekoliko bolj liberalnih iranskih krajih, veliko manj pa v bolj tradicionalnih in versko intenzivnejših okoljih. Iran ima namreč zelo močno diasporo in mnogi mladi, ki se ne strinjajo z iransko notranjo politiko, učenje tujih jezikov, predvsem angleščine, vidijo kot nujen korak in upanje za odhod iz države.

Pouk angleščine ali kakšnega od drugih tujih jezikov se je v iranskih osnovnih šolah praviloma začenjal v višjih razredih ali z začetkom srednje šole, torej ko so otroci stari med 12 in 14 let. Nekatere šole v nekaterih večjih mestih ponujajo fakultativni pouk angleščine že prej.

Krepi se zanimanje tudi za druge evropske jezike

Arabščino praviloma poučujejo v okviru verske vzgoje že v nižjih razredih, angleščina pa je največkrat prva izbira tujega jezika za iransko mladino. Zaradi številne in razmeroma močne iranske skupnosti v Nemčiji ter zgodovinskih vezi nekdanjega iranskega kraljestva z Nemčijo se krepi zanimanje tudi za nemščino, vedno več mladih pa svojo priložnost vidi (tudi) v francoščini.

Mnogi mladi v Iranu, ki imajo resne namene z učenjem tujih jezikov, ugotavljajo, da jim zaradi neustrezne kakovosti poučevanja tujih jezikov obvezno osnovnošolsko izobraževanje ne zagotavlja zadostnega tovrstnega znanja. Na sliki glavni trg v Isfahanu, ki se sicer uvršča med bolj konzervativna mesta. Foto: Thinkstock

"Prepovedi ne bodo zatrle zanimanja mladih za tuje jezike"

Mnogi mladi, ki imajo resne namene z učenjem tujih jezikov, ugotavljajo, da jim zaradi neustrezne kakovosti poučevanja tujih jezikov obvezno osnovnošolsko izobraževanje ne zagotavlja zadostnega tovrstnega znanja, zato so zlasti večja in nekoliko bolj odprta mesta, kot sta Tehran in Shiraz, polna zasebnih jezikovnih šol, kjer zanimanje ne pojenja. Poleg tega pa bogatejši lahko svojim otrokom privoščijo plačljive zasebne osnovne šole, kjer je pouk angleščine ali kakšnega drugega jezika običajen že v nižjih razredih.

Zato mnogi niso prepričani, da bi takšna prepoved učinkovala. Oblasti sicer razmišljajo tudi o širših omejitvah, a njihova izvedba bi bila vprašljiva. "Ne bi nas presenetilo, da se odločijo prepovedati tudi zasebne jezikovne šole, a s tem ne bodo uničili volje mladih za tuje jezike. Seveda tistih, ki si to želijo, veliko je tudi takšnih, ki bodo veseli, da bodo imeli eno obveznost manj," nam je povedal naš vir iz Irana, ki se ne želi izpostaviti z imenom.

Predvsem v večjih in manj tradicionalnih mestih je zanimanje mladih za učenje tujih jezikov vedno večje. Prva izbira jim je angleščina, krepi se zanimanje tudi za nemščino in francoščino.

"Tudi internet nam omejujejo, pa smo se naučili zvijač"

Če se ta prepoved ali celo njena razširitev resnično zgodi, se bodo tisti mladi, ki to želijo, tujih jezikov učili daleč od oči oblasti in javnosti: "Mentorji bodo pač delovali zunaj šol in ustanov – saj nam tudi internet omejujejo, pa smo se naučili, kako mimo teh nesmiselnih omejitev, že najmlajši vedo, kako narediti navidezno zasebno omrežje."

Ali so protestnike pognali tuji sovražniki ali domače težave?

Iranski vrhovni verski voditelj Hamenej, ki ima vedno zadnjo besedo pri vseh državnih in državniških odločitvah, je učiteljem povedal, da on ne nasprotuje poučevanju tujih jezikov, temveč "promociji tujih kultur med iranskimi otroci in mladino".

Ta odločitev uradno ni povezana z nedavnimi protesti v Iranu, a ni mogoče spregledati, da se je zgodila kmalu za tem, ko je iranska revolucionarna garda povezala proteste z "vpletenostjo tujih sovražnikov".

Protestniki po drugi strani pravijo, da so jih na cesto pognale vsakodnevne težave, kot so brezposelnost, korumpirana država, inflacija, rast cen in vedno večje razslojevanje v družbi.