Hrvati za ekskluzivnost zakonske zveze ženske in moškega

Tako kažejo neuradni izidi po preštetju glasov na 99,36 odstotka volišč, ki jih je ob 22. uri objavila hrvaška volilna komisija. Referendum je sicer zaznamovala nizka udeležba.

Gre za prvi referendum, ki so ga razpisali na podlagi zbranih podpisov državljanov, in tretji sploh v neodvisni Hrvaški, pokazal pa je globoke delitve v hrvaški družbi. Tudi danes sta Katoliška cerkev in opozicijska HDZ podpirali ustavno spremembo, levosredinska vladna koalicija in predsednik države Ivo Josipović ter številne civilnodružbene organizacije za človekove pravice pa so temu nasprotovali.

Premier napoveduje zakon o registriranem partnerstvu Predsednik vlade in SDP Zoran Milanović je danes na volišču nasprotoval pobudi ter dejal, da bo vlada "prihodnji teden ali teden po tem" sprožila postopek za sprejetje zakona o registriranem partnerstvu, s katerim namerava urediti materialne pravice istospolnih parov.

Današnja udeležba je bila najnižja od treh dosedanjih referendumov na Hrvaškem in nižja kot na večini volitev. Slabši odziv je bil zgolj na spomladanskih volitvah za evropski parlament. Danes je glasovalo slabih 38 odstotkov od približno 3,8 milijonov volivcev, medtem ko je na lanskem referendumu o vstopu v EU glasovalo slabih 44 odstotkov volivcev, parlamentarnih volitev decembra 2011 pa se je udeležilo 62 odstotkov polnoletnih hrvaških državljanov.

Razpis referenduma je spomladi zahtevala državljanska pobuda V imenu družine, ki nasprotuje istospolnim porokam, potem ko je ob podpori Katoliške cerkve in opozicijskih strank zbrala več kot 740 tisoč podpisov za referendum. V ustavi zdaj zakonska zveza ni definirana, je pa v družinskem zakoniku.

Mediji bojkotirali državljansko pobudo Izid referenduma je obvezujoč ne glede na število volivcev, saj hrvaški zakoni ne predpisujejo najmanjše udeležbe, ki je potrebna za to, da je referendum veljaven. Pred referendumom, na katerem so januarja lani potrdili članstvo Hrvaške v Evropski uniji, so v saboru spremenili referendumsko zakonodajo in umaknili določilo, po katerem je bil referendum veljaven, če je na volišča prišlo najmanj 50 odstotkov vseh volivcev.

Referendum je potekal v znamenju bojkota medijev državljanske pobude V imenu družine, ki ni želela izdati akreditacij novinarjem nekaterih hrvaških medijev za spremljanje referendumskih izidov v prostorih pobude, kot je običajno. Kolegi iz drugih medijev so pokazali solidarnost, med drugim bodo bojkotirali tudi večerno novinarsko konferenco, ki jo je pobuda sklicala danes popoldne.

Čeprav je referendumsko vprašanje v preteklih tednih dodatno poglobilo razlike med državljani, ki se občutno razhajajo pri ideološko obarvanih družbenih temah, je nizka udeležba pokazala, da ga večina prebivalcev ni prepoznala kot pomembno vprašanje.

Še referendum o cirilici? Predsednik državne volilne komisije Branko Hrvatin je danes dejal, da kljub prijavam o nepravilnostih na voliščih zakonitost referenduma ni vprašljiva. Med drugim je policija nekajkrat posredovala, ker je Štab za obrambo Vukovarja preblizu volišč zbiral podpise za sklic referenduma proti uporabi cirilice v Vukovarju.

Če bodo do polnočni nabrali najmanj deset odstotkov podpisov vseh volivcev, bo hrvaške državljane čakal nov referendum.